»Tu ni korelacije med nizko udeležbo in trdnim jedrom glasov. Po drugi strani smo imeli pred 10 leti evropske volitve z nizko udeležbo in je desnica kot celota dosegla slab rezultat. Ta ideja, da so rezultati povsem odvisni od udeležbe na volitvah, ne drži.«
»Vedno znova so razočarani nad izbiro, ki jo podajajo. Porušeno je zaupanje med levosredinskimi volivci in izvoljenimi predstavniki, kar je osrednji element slovenske politike, na to bi se morali osredotočiti.«
»Golob nima razlogov, da bi kazal razočaranje in zaskrbljenost nad rezultati, ki so za njegovo stranko dobri. So na zgornjem robu anket, v katerih je fluktuirala stranka v zadnjih mesecih. To je najvišji rezultat in utrjuje Goloba kot nespornega hegemona levo od sredine, zato se mu ni treba bati notranjih frakcij, uporov, tudi če so zelo skrb vzbujajoči. Gledano v celoti pa je razmerje med levo sredino in desno sredino izrazito slabo.«
»Ona natančno ve, kaj je njena pomanjkljivost. Ko sem jo videl, se mi je zdela izjemno dobra in profesionalna, osredotočena. To norčevanje na spletnih omrežjih v zadnjih mesecih je sicer razumljivo, a so jo podcenjevali.«
»Morda pa se zaplete pri sestavi komisije zaradi članic, kot je Francija, kjer je Macron dobil po smrčku, da o Scholzu v Nemčiji ne govorimo. Njuna teža bo malo manjša, bomo videli, kako se bo postavilo na novo.«
»Zagotovo je to nekaj, kar bodo institucije morale pojasniti, ampak mislim, da imamo za to dovolj časa, nikakor pa zaradi tega ne bi pod vprašaj postavljal legitimnosti volitev ali legitimnosti izidov.«
»Macron je stisnjen v kot in bi se mu lahko odločitev za razpis volitev vrnila kot bumerang. Že s tem, ko kot predsednik razpišeš volitve, pokažeš, da si oslabljen. Pokažeš, da ti ne gre, da si šibek, kar pa volivcem pošilja slabo sporočilo.«
»Mislim, da nobena stranka ne bo osvojila večine, tako da bodo morali oblikovati koalicijsko vlado, in sicer najverjetneje med trenutno večino pod vodstvom Macrona ter skrajno desnico.«
»Ali gre kaj narobe ali ne, bomo ugotovili po tem, ko bomo opravili analizo dogajanja. Jasno je, da imajo odbori izredno veliko dela, komunicirali smo z njimi. Morda se celotna javnost preprosto ni zavedala, kaj pomeni organizirati še štiri referendumska vprašanja poleg evropskih volitev. Glede na sosledje podatkov, ki so prihajali na DVK, če bi imeli samo evropske volitve, bi bili izidi znani že pred 23. uro oz. bi bili ti vneseni, ker pa gre za takšno količino glasovnic, pa se je preštevanje nesorazmerno podaljšalo.«
»Naj poleg osebne izkaznice na volišče prinesemo tudi obvestilo, ki smo ga prejeli na dom, ni pa nujno.«
»Volitve v Evropski parlament ne potekajo po enotnem evropskem volilnem zakonu, ampak imamo 27 različnih nacionalnih volitev. Razlike so precejšnje – od tega, da v nekaterih članicah lahko volijo že 16-letniki, pa da so ponekod volitve obvezne, da so v posameznih članicah raztegnjene na dva dneva, da v 13 članicah ni volilnega praga, pa do tega, da bodo v nekaterih državah hkrati potekali še referendumi (kot pri nas) ali pa nacionalne parlamentarne volitve.«
»Ker pa je belgijski politični sistem zelo zapleten in lahko volivci v glavnem volijo le stranke svoje jezikovne skupine, bo po koncu volitev znova velika težava sestaviti zvezno vlado. Kot vemo, imajo Belgijci v rokah neslavni svetovni rekord, 652 dni brez vlade s polnimi pooblastili, saj je od decembra 2018 do oktobra 2020 državo vodila prehodna vlada.«