»Na otoku Krk so od četrtka do davi gasilci opravili 23 intervencij. Večina jih je bilo povezanih s črpanjem vode iz poplavljenih zgradb. Gasilci so odstranjevali tudi nanose zemlje in kamenja s ceste in izvlekli dve vozili, ki sta zapeljali v naraslo vodo.«
»Največji del intervencij je bilo črpanje meteornih vod, ki so zalivale gospodarske in druge objekte. Voda je tekla tudi po ulicah. Vodo smo v največji meri izčrpali, v drugih primerih pa smo jo preusmerili v potoke.«
»Ko smo prišli na kraj dogodka, smo začeli braniti sosednje objekte, ker je bil požar objekta že popolnoma razvit. Ko smo dobili zadostno količino vode in gasilcev, smo vse sile usmerili v samo gašenje in v dobri uri pogasili velik del požara.«
»Sredstva, ki jih je prejelo prostovoljno gasilsko društvo, lahko to društvo porabi zgolj in samo za svoje namene, sicer so obdavčena.«
»Obdarovanec bi po prejšnji zakonodaji lahko plačal tudi dohodnino od te donacije, zato so morali interventno tudi spreminjati zakonodajo. Skratka, pri posameznikih se lahko zadeva zelo zelo zaplete.«
»Tako donatorjev, še bolj pa v bistvu prejemnikov. Se pravi, da bi lahko nadzorovali, kdo je za kakšne namene že prejel sredstva.«
»Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar, preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč.«
»Ta se torej ne uporablja za slamo in naravne nenevarne kmetijske in gozdarske materiale, ki nastanejo pri opravljanju dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu, če se jih nazaj uporabi v kmetijstvu in gozdarstvu in če ne ogrožajo okolja in zdravja ljudi. Treba pa je to razlikovati od gospodinjskih odpadkov ali ostankov z vrtov in parkov, ki so biorazgradljivi, in jim rečemo po domače zeleni rez. To pa je po uredbi treba ali kompostirati ali oddati in se jih torej ne sme kuriti.«
»Na vprašanja nisem dobil jasnega odgovora. Pričakujem, da se bodo uskladili in nam dali navodila. Ljudje nas veliko sprašujejo. A ne vemo, kaj jim povedati. Apeliram na kmečko pamet. Mi smo ljudi navadili, naj nas pokličejo in nam napovejo kurjenje. Zdaj se bo zgodilo, da nas ne bodo več obveščali. Zakurili bodo in pustili ogenj na njivi.«
»V formalnem smislu občinski odlok, ki veleva, da morajo občani kurjenja prijaviti, še vedno velja. A zakonodaja določa natančno, kaj in kdaj je dovoljeno kuriti. Po našem razumevanju je kurjenje dovoljeno le izjemoma.«
»Najbolj prečeča je ta problematika na Primorskem. Zavedati se moramo, da prijava kurjenja na regijski center za obveščanje ni dovoljenje, da se res lahko kuri. Pri dosedanjih nadzorih niti en kmetovalec ni navedel, da kuri zato, da bo s pepelom pognojil. Vsi so rekli, da kurijo zato, ker nimajo kam z vejami. In to je narobe. Tega spomladanskega čiščenja je preveč.«
»Nekoliko bolj me seveda skrbijo klimatske razmere. Gasilci smo vpeti v vse mogoče intervencije. Poleg intervencij, ki jih imamo – več kot 20.000 vsako leto – so še te velike nesreče. Upam, da bo država znala prisluhniti in to našo obremenitev malo porazdeliti, tudi med druge službe v sistemu zaščite in reševanja.«
»Ne samo, da smo gasilci tisti prostovoljci, ki vedno pomagamo, ob vsaki nesreči. Smo tudi tisti – in to moramo na glas povedati – ki spoštujemo slovensko besedo, slovensko pesem, slovensko zastavo, slovensko himno.«
»Vsak narod rabi vezivo, običajno so to kultura, jezik, umetnost in pomembni posamezniki ter zgodovinski dogodki. Vendar pa imamo poleg tega še nekaj posebnega, navdihujočega. Imamo gasilstvo, ki mu je uspelo povezati posameznike, starejše in mlade, aktivnosti različnih lokalnih okolij ter udejanjati vrednote, kot so socialni čut, humanitarnost, nesebična pomoč, solidarnost in požrtvovalnost.«