Ključna beseda gledališče avtorja žirija

»Intenzivnost in sporočilnost uprizoritve sta v njeni komornosti, neposrednosti ter kritičnosti do preteklosti in sedanjosti.«

»Obe vlogi oblikuje koherentno in z osebno angažiranostjo do obeh likov, pri čemer izkaže izjemno pestrost registrov in stilov ter obenem potrdi svojo značilno igralsko prezenco.«

»Vlaškalićev lik Jeranka odseva tragičnost slehernika v neobčutljivem mehanizmu zgodovine in tako utelesi imaginarij celotne uprizoritve.«

»Z izrednim občutkom za jezik, s prevajalsko natančnostjo in z naklonjenostjo primorskemu dialektu mu je uspelo besedilo suvereno prestaviti v Vipavsko dolino ter uprizoritvi dodati mediteranskega duha, sočnosti in neposrednosti.«

»Požigi so zaradi vrhunskega dela vseh ustvarjalcev uprizoritve –, dragocena, temeljito zamišljena in odigrana predstava, ki v vsej polnosti elementov uprizarja kaos sveta.«

»Učinkovito ukrojeni kostumi spretno sledijo hitremu in burnemu dogajanju, vešče določajo like in predstavi vtisnejo nepozabno podobo.«

»Prikupno, duhovito, ravno prav prismuknjeno in obenem ganljivo.«

»V vlogi farovške gospodinje je dar za naravno in detajlirano podajanje – tako tipičen za Marjutino igro pred kamero – nadgradila s smislom za komično, čutnostjo in primorskim temperamentom. Pri tem je izkoristila vse prednosti izražanja v domačem, ajdovskem narečju.«

»Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in uravnoteženosti med psihološkimi nasprotji.«

»Vlogo newyorškega brezdomca ustvari z navidezno lahkotnostjo, čeprav jo poganja izjemno natančna in premišljena notranja razčlenjenost zapletenih psiholoških stanj. Skupaj s soigralci je dosleden v nepredvidljivosti, predvsem pa spretno odmerja in lovi občutljivo ravnovesje komičnega in tragičnega.«

»Režijski pristop Katarine Klajn niza v sebi sklenjene posamične prizore v homogeno celoto. Tak princip ponuja bogat material in omogoča igralski prostor, ki ga oba protagonista Urška Klajn Marion in Žiga Medvešek polno in kakovostno izkoristita.«

»Njegova vizualna uniformiranost in izčiščena dikcija sta predirljivi in surovi, a vendar nadvse verjetni.«

»Žirija je iz nabora dodelanih in celovitih predstav kot najboljšo prepoznala Antigono v New Yorku Janusza Glowackega v izvedbi in produkciji Loškega odra iz Škofje Loke.«

»Posebno priznanje za Anito v podobi Petre Krančan.«

»Vitalnost in družbena odgovornost gledališča.«

»Naše pravice niso pridobljene za zmerom in da jih je treba nenehno braniti in širiti.«

»Njena igralska prisotnost korenito zaznamuje slovenski gledališki prostor, vanj vnaša interpretativno nepredvidljivost, kompleksnost in širino.«

»Vlogam vnaša polnokrvnost, izhajajočo iz trdnega igralskega razmisleka in samospraševanja.«

»Vlaškalić gledalca pretrese z neverjetno neobrzdano energijo.«

»Z izjemno odrsko prezenco zmore prežariti celoto neke uprizoritve, ji zagotoviti pravi naboj in vanj potegniti ves ansambel.«

»Z discipliniranim, natančnim postopkom je svoj lik očistil vsega nepotrebnega balasta, se z njim soočil iz oči v oči, odmaknil od samega sebe, da bi mu ponudil celoto svojega bistva.«

»Pravo gledališče!«

»Tu nikomur več ni jasno, kje in ali sploh je meja med resničnostjo in fikcijo, vsi pa dobro vemo: četudi resnične izkušnje morda resnično ni mogoče uprizoriti, imamo pred sabo pravo gledališče!«

»Umetniško in ustvarjalno delo, ki ga je opravila Marija Vidau na prizorišču slovenskega gledališča, je primorskemu prostoru dalo pridih univerzalnosti in enkratnosti.«

»Zanesljiva interpretka z močno odrsko prezenco.«

»V zadnjih dveh letih je ustvarila niz vlog, s katerimi je presegla svoje dosedanje kvalitete.«

»Z natančnostjo in izbrušeno dikcijo ter neverjetnim občutkom za telesnost ter z občutkom za mimikrijo in detajl, z ritmično natančnimi preskoki ter z odrsko karizmo preprosto navduši.«