»Podpiramo prostovoljno božičnico. Dejstvo pa je, da je 20.500 podjetij v preteklem letu poslovalo negativno. Kako bodo ta podjetja izplačala božičnico? Poleg tega imamo za dve milijardi evrov veliko luknjo v proračunu, vlada pa se lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke.«
»Odločitev o obvezni božičnici ne more priti tako rekoč čez noč. Naj vlada najprej razbremeni gospodarstvo, da bomo lahko izplačali božičnico. Smo prvi, ki želimo nagraditi svoje zaposlene, ampak potrebujemo za to pogoje. Če je dobiček v podjetju, potem lahko nagrajujemo zaposlene. Če dobička ni, potem tudi nagrad ni mogoče izplačati.«
»Z božičnico potiskamo v nelagoden položaj podjetja, ki bodo izplačala nižje zneske. Želi vlada delati razkol med zaposlenimi in delodajalci? Božičnica ne sme in ne more biti obvezna.«
»Niti enega problema v našem sektorju nismo rešili v preteklem letu. Zahtevamo, da se naših osem ključnih zahtev realizira v 30 dneh, sicer bomo primorani organizirati proteste in ustaviti državo.«
»Računamo, da se bo BDP do leta 2035, zgolj zaradi implementacije tega programa, povečal približno za polovico, s tem pa bomo pospešili gospodarsko rast, ki je trenutno povsod v Evropi izjemno nizka in stagnira.«
»Strokovnjaki opozarjajo, da se razvojni model, na katerem temelji dosedanja blaginja Slovenije, počasi končuje, moramo pa se zavedati, da gospodarstvo zelo dobro ve, katere cilje zasledovati in kako jih uresničiti.«
»Na trgu posojil že od leta 2010 ali 2012 pretežno vlada bikovski trend, zdaj pa opažamo prve znake, da je šlo vse skupaj predaleč. Videli bi lahko še precej več takšnih dogodkov. Ko vidite enega ščurka, jih je verjetno več.«
»Program predvideva za 19 milijard evrov novih investicij v gospodarstvu do leta 2035. Zaradi njegove implementacije naj bi se BDP do leta 2035 povečal za polovico oziroma rasel dodatno za dve odstotni točki letno.«
»Zavedamo se, da brez sodelovanja, nagrajevanja nadpovprečnosti in udejanjanja pravih vrednot noben gospodarski program ne more zaživeti v družbi, kjer gospodarstvo, delo in uspeh nimajo svojega mesta.«
»Končne cene električne energije slovenskemu gospodarstvu ne znižujejo konkurenčnega položaja glede na gospodarstvo sosednjih držav, saj so statistično uvrščene približno na sredino lestvice cen, ki jih plačujejo gospodarski uporabniki v državah članicah EU-ja.«
»Še posebej izstopajoči so podatki za leto 2022: to je bilo leto najvišjih borznih cen električne energije, analizirana podjetja pa so v tem letu ustvarila rekordne dobičke.«