»Ali obstajajo ljudje, ki ne poskušajo zbežati pred delom, temveč, presenetljivo, pred užitkom? In sicer tako, da ga delegirajo na druge osebe, na živali ali na aparate? Mar uporabljajo snemalne naprave zato, da jim ne bi bilo treba gledati televizijskih serij? Si tiskajo besedila, ali pa si jih shranjujejo na trdi disk, da jim jih ne bi bilo treba brati? Nosijo športne copate, da se jim ne bi bilo treba ukvarjati s športom? Imajo terenska vozila prav zato, da jim ne bi bilo treba voziti po terenu?«
»Zamisel, da lahko drugi ne samo delujejo namesto mene, temveč da so lahko tudi pasivni namesto mene, da lahko uživamo in verjamemo, da se lahko smejemo in jočemo skozi druge, je ključna za dojetje paradoksov naše cinično hedonistične dobe.«