»Mislim, da so kardinali iskali človeka, ki bo na sredini. V konklavu so bile tri skupine: konservativci, progresivci in tisti bolj sredinski; ti so takoj prevladali, saj je bila jasna potreba po ravnovesju.«
»Nekateri od njih so prosili za nove rdeče halje, ampak sem jih zavrnil. Ne zato, ker bi bil aroganten, ampak sem jih opozoril: 'Eminenca, boste zagotovo potrebovali to rdeče oblačilo? Morda boste potrebovali kakšno drugo barvo?'«
»saj bi to ustavilo špekulacije in različne kampanje diskreditiranja posameznih kardinalov, po drugi strani pa dolg konklave prinaša negotovost in namiguje na razkole, česar si danes v Cerkvi nihče ne želi«
»Upajmo, da bo konklave kratek. Imen še nimamo. Prihajamo iz zelo oddaljenih držav, ne poznamo se. Tistega, ki bi bil lahko kandidat za papeža, moramo šele dobro spoznati.«
»Njegova pastoralna stališča so sprejeli vsi, tudi Evropejci. Cerkev je odprl ljudem, tudi sam se jim je približal. Dokaz tega je, da je živel v Domu sv. Marte. Njegovo zadnje dejanje pred smrtjo je bilo srečanje z verniki. To kaže, kakšno je bilo Frančiškovo papeževanje.«
»Cerkev je s Frančiškom postala univerzalna. Katoliška cerkev je svetovna. Kardinali prihajajo tudi iz daljnih krajev, iz Oceanije, Azije ... Tudi iz majhnih držav in iz maloštevilnih katoliških skupnosti. Mongolija ima 2000 ali 3000 katoličanov in enega kardinala.«