Ključna beseda: konkurenca

»Projekt so v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper ocenili kot velik korak za digitalizacijo oljčne industrije in krepitev njene konkurenčnosti.«

»Pri tem naj bi deloval hitro, natančno in brez subjektivnih vplivov.«

»Vseeno pa v Znanstveno-raziskovalnem središču Koper opozarjajo, da ta metoda ne bo zamenjala senzorične analize.«

»Socialna kapica je potrebna razmisleka, nujna pa sta davčna razbremenitev v vseh pogledih in odlog uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi za eno leto.«

»Verjamem, da je še čas za to, da se podoben sistem skupnega nastopa oz. poslovni model vzpostavi tudi na teh ključnih industrijah.«

»Še vedno pa ne vemo, kako se bo zakon izvajal in kam bo šel ta denar.«

»Napraviti bi morali skupno agendo, da vemo, kam gremo.«

»Treba je računati, da bodo prišli novi investitorji, danes se nas izogibajo in gredo na Hrvaško in naprej.«

»Zdaj bo pomembna hitra implementacija napovedanih ukrepov – tako na ravni EU-ja kot tudi v državah članicah –, da bi trend upadanja evropskega jeklarskega sektorja čim prej obrnili navzgor.«

»Prav tako smo skeptični do pristopa, da bodo za zeleni prehod našim konkurentom namenjene različne subvencije, ki jih proizvajalci, ki jeklo že danes proizvajamo na krožno gospodaren način in z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, ne bomo deležni.«

»Želimo namreč ostati izvozniki na svetovne trge, kar pa je bistveno oteženo, saj nas poleg že omenjenih stroškov energije bremeni tudi zajetna birokracija na področju trajnosti, ki je tuji konkurenti nimajo.«

»To terja od pristojnih, da se o kakršnih koli obremenitvah gospodarstva odločajo kar se da razumno.«

»Prvi meseci tega leta kažejo rahlo oživljanje trgovine na drobno, vendar je to oživljanje daleč od tega, da bi lahko govorili o vidnejšem pozitivnem trendu.«

»Država bi morala omejiti povečevanje stroškov za ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in za to, da prepreči naraščanje odliva kupne moči v sosednje države.«

»Zelenski lahko še naprej pričakuje močno evropsko podporo, tudi vojaško.«

»Predlagam, da za Ukrajino letos namenimo do 40 milijard evrov dodatne vojaške pomoči.«

»To je prvi delovni program v novem političnem mandatu, ki postavlja temelje za naše delo v prihodnjih petih letih v časih vse večje negotovosti in globalnega tekmovanja. Njegovo glavno sporočilo je jasno: ne moremo nadaljevati, kot smo delali doslej.«

»Predlagali bomo poenostavitev, kakršne še ni bilo, da bi omogočili priložnosti, inovacije in rast.«

»Da bi našo Unijo pripravili na prihodnost, bomo predlagali nov dolgoročni proračun EU-ja, ki bo enostavnejši, učinkovitejši in v večji meri usmerjen na področja, kjer je ukrepanje EU-ja najpotrebnejše.«

»Prihodnji večletni proračun bo omogočil uresničitev skupne evropske vizije za prihodnost. Naše skupne prioritete spreminja v konkretne ukrepe, ki prinašajo spremembe za milijone državljanov, podjetij, regij in raziskovalcev. Zato vse Evropejce vabimo, da povedo svoje mnenje.«

»Še toliko bolj nas lahko skrbi učinek na industrijo materialov, ki se v Evropi zaradi neprimerljivih pogojev poslovanja že tako spopada s padanjem svoje konkurenčne sposobnosti.«

»Z lastnim podjetjem Sij Americas smo v ZDA prisotni že več kot 30 let.«

»Ukinitev kvot in izločitev ter morebitno nadaljnje zviševanje uvoznih dajatev bi negativno vplivalo na našo cenovno konkurenčnost v primerjavi z ameriškimi proizvajalci jekla.«

»Vsekakor dodatne carine v ZDA ob nespodbudnem stanju na trgu Evrope ne pomenijo nič dobrega.«

»Kakšni bodo indirektni učinki, je v tem trenutku zgolj ugibanje.«

»Še toliko bolj nas lahko skrbi učinek na industrijo materialov.«

»Sledili bomo ciljem evropskega zelenega dogovora, to je podnebna nevtralnost do leta 2050 in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030.«

»Struktura evropske industrije je preveč statična, s premalo zagonskimi podjetji, ki bi razvijala prebojne tehnologije.«

»Na konkurenčnost pa bo v večji meri osredotočen tudi prihodnji večletni finančni okvir (MFF).«

»Sledili bomo ciljem evropskega zelenega dogovora, to je podnebna nevtralnost do leta 2050 in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. Takšnega prehoda nismo še nikoli opravili. Zato moramo biti na naši nadaljnji poti prilagodljivi in pragmatični.«