»To je res posebno igrišče, združuje dve državi na meji med Novo Gorico in Gorico, zato je res nekaj posebnega. Tudi koncept mi je zelo všeč in tudi zato, ker smo se odločili, da nekaj naredimo z Gigijem. On je res dobra oseba.«
»Je zanimivo igrati košarko tu, se veselim … Ker je novo igrišče in je ravno tu ob železniški postaji, da se bomo lahko malo zabavali. Jaz ga bom vprašal za podpis, da se mi podpiše na roko, ker je moj idol.«
»Mislim, da smo se izognili napornemu poletnemu obdobju. Bil je upravičen do megalomanske pogodbe, prav tako bi se lahko po letu dni odpovedal kakršni koli pogodbi in postal prosti igralec. Tu smo se po mojem mnenju dobro znašli.«
»V veliko čast je bilo tako meni kot Jezerškom, da smo lahko bili del tega dogodka, predvsem mi je všeč, da športniki takega kova v Slovenijo pripeljejo takšne goste in da lahko postrežemo v takšni in drugačni obliki vse to. Sem neizmerno vesel in ponosen.«
»Ampak na koncu moram ekipo in vse, ki so sodelovali pri tem projektu, izjemno pohvaliti, ker menim, da smo opravili z odliko, in ker sem vesel, da smo to stvar vzeli zelo resno in jo na koncu tudi dobro izpeljali.«
»Športniki so s svojimi uspehi najboljši manifestator tistih vrednost, po katerih želi biti Slovenija prepoznana v svetu – trdem delu in ekipnem duhu.«
»Spomnim se poteze Boruta Bassina, ki takrat še ni dopolnil 20 let. On je imel veliko teh domiselnih potez. Najbolj znana je bila, da je žogo skril med noge in nakazal met. Vsak je padel na to 'finto'. V eni akciji je takrat prevaral Cousyja, ki je potem, kot bi se malce razjezil, pokazal, kdo je Bob Cousy. Res je bil izjemen. Spomnim se ene njegove podaje, ko je bil obrnjen stran od obroča, izjemno natančno žogo pa je poslal za hrbtom. Spomnim se tudi ene obrambne akcije. Olimpija je šla v protinapad, Russell pa je stal v kotu pri košu proti bazenu. Ko je šel igralec sam proti košu, se je nad obročem od nikoder pojavil Russell in ga blokiral. Vsi smo gledali, kaj se je zgodilo.«
