»Umori so se zgodili v 'majhnih mestih: Portapiquu, Truru, Milfordu in Enfieldu, krajih, kjer imajo ljudje globoke korenine, krajih, kjer ljudje poznajo svoje sosede in se med seboj pazijo. Zdaj te skupnosti žalujejo in Kanada žaluje z njimi.'«
»Zakon je kot dolg obrok, pri katerem sladico postrežejo na začetku ... Si lahko predstavljate grozote življenja z žensko, ki se prisesa nate kot pijavka in katere obstoj se okrog vas vrti zjutraj, opoldne in zvečer? Kot bi se utapljal v morju perja. Toneš globlje in globlje v mehke, dušeče globine navade in domačnosti. Če bi se vsaj upirala. Če bi bila ljubosumna ali jezna, vsaj enkrat. Poglejte, sinoči sem šel na sprehod. Takoj po večerji. Vrnil sem se ob dveh zjutraj. Ne sprašujte, kje sem bil.«
»Obstajajo celi kupi novega materiala, za katerega nismo vedeli, da ga je ustvaril. Do zdaj je bilo vse to v njegovi hiši, zdaj pa so dediči preposlali v Kubrickov arhiv. To so projekti, ki se jih je Kubrick hotel lotiti, a niso prišli na vrsto. V ničemer, kar sem do zdaj prebral, nisem našel nobenih omemb teh scenarijev.«
»Kubrick je sam priznaval, da ni pisatelj. Zato je tudi pri svojih filmih sodeloval s soscenaristi. Literarna vrednost besedil ni visoka – bil je filmar. Pomembno bi bilo to, kar bi iz besedil ustvaril.«
»Stanley je od nekdaj bolje funkcioniral, če je imel dobrega scenarista, on pa je imel funkcijo urednika. V lasti imam grozno različico Stez slave, ki jo je napisal, da bi film naredil bolj komercialen. Če bi snemali po tistem scenariju, bi Stanley danes morda še vedno živel v svojem brooklynskem stanovanju, ne pa v graščini v Angliji ...«
»Ruth Sobotka, s katero je bil poročen v tem obdobju, je imela formativen vpliv na Stanleyja Kubricka. Vseeno pa ne vemo veliko o njej ali o njima. Stvari so se v Los Angelesu sfižile. Odpotoval je v Nemčijo, da bi posnel Steze slave, in tam spoznal igralko Christiane, ki je pozneje postala njegova tretja žena.«
