Ključna beseda: monodrama

»Ne vem, če je kje na svetu toliko osebnih sledi še vedno prisotnih od nekega arhitekta, ki je tako močno zaznamoval mesto.«

»Hodimo po njem in živimo v njegovi ambientih (...). 150 let po njegovem rojstvu Plečnik teče po naši krvi, če hočemo ali ne.«

»Svet pozna mnogo obredov: različni so si po namembnosti, vsebini, obliki. Lahko so čisto osebni, zasebni, lahko so verski, poganski, lahko so skrivnostni, okultni. Potreba po obredih je v človeku od nekdaj prisotna: menim, da zato, ker si bo človek – ne glede na to, koliko in v kakšni obliki je povezan z naravo, ki ji pripada – vedno postavljal vprašanja o svojem obstoju.«

»Besedilo je bilo že od samega začetka, malo zaradi forme, zagotovo pa tudi zaradi moje ideje o Jožici kot igralki, zasnovano bolj kot material, kot neko izhodišče oziroma pesnitev, glede na to, da se mi je zdelo, da ne sme biti zaključena stvar.«

»Želeli smo si, da bi bila ta predstava dogodek, da bi imela smisel in da bi bila v veselje tako meni kot občinstvu, ki jo bo gledalo.«

»Kako Daisy končno narediti zanimivo?«

»Jezik je po besedah Katje Pegan izjemno pomemben, še posebej pri monodrami.«

»Igralec pa, čeprav gre za monoigro, potrebuje režiserja, je dodala in navedla Borchijeve besede, da 'igralec spleza na goro, ki je ne vidi. To goro, njen vrh, vidi šele režiser.'«

»Tako kot Fabrove risbe tudi njegova besedila odsevajo njegova intimna doživetja, njegove nenehno ponavljajoče se želje, ideje in obsesije. Večinoma so napisana ponoči, ko je vse tiho in nastopi samota, v samo njemu lastnem, izvirnem jeziku. Odpirajo vrata v svet, ki je poln domišljije in presenetljivih uvidov.«

»Mandić je igralec s tako širokim diapazonom, da lahko uprizori vsa ta mejna občutja, od norosti do humorja in strasti, že religiozne ljubezni, in to seveda prevajalcu delo olajša, ker so zapisi po eni strani izjemno poetični, po drugi strani pa so že kratki manifesti, pri katerih mora biti prevajalec zelo natančen in hoditi po tanki meji med čisto literaturo in besedilom, ki se bo uprizarjalo na odru.«

»Mandić je igralec s tako širokim diapazonom, da lahko uprizori vsa ta mejna občutja, od norosti do humorja in strasti, že religiozne ljubezni.«

»Življenjska zgodba mehanika Pištija Gajaša se nadaljuje.«

»Potem ko se je že lepo navadil življenja v zaporu, so se vrata nekega lepega dne nepričakovano odprla ... Gajaš mora ven, na svobodo! Zunaj pa ... Povsod same omejitve.«

»Ker si že dva meseca pridno umivate roke, jih pridno razkužujete, pridno en dan nosite rokavice in jih drugi dan pridno ne, ker se pridno zdravite in pridno umirate, pridno kolesarite in nosite rože na sprehod, pridno delate in ste nasploh vsak dan še bolj pridni, bomo tudi mi, ustvarjalci, odgovorno in pridno po priporočilih vlade ubogali in naredili eno tako zabavno monodramo, kakršne je priden državljan željan zdaj, ko se lahko vrne v gledališče.«

»Težko je biti bolj smešen od resničnosti.«

»Predstavljajte si organizem, ki nas hrani, zdravi in razkrije skrivnosti, s katerimi lahko pomagamo rešiti svet.«