Ključna beseda: obrestne mere

»Svetujem previdnost pri nadaljnjih ukrepih.«

»Pričakujemo, da bo Evropska centralna banka od naslednje, to je junijske seje naprej, začela zniževati obrestne mere, in sicer za 0,25 odstotne točke.«

»Pridružujem se ideji, da bo v kratkem nastopil čas, ko bomo lahko začeli zmanjševati restriktivno naravnanost naše denarne politike, torej začeli proces zniževanja obrestnih mer.«

»Bančni sektor, ki je v zadnjih 30 letih v regiji močno napredoval, je zdaj robusten in dobičkonosen.«

»Bančni modeli se niso kaj dosti spremenili, a so banke vanje vseskozi integrirale inovacije, zato se modeli po njegovem mnenju tudi v prihodnje ne bodo veliko spreminjali, se bodo pa izboljševali.«

»Oblikovanje unije kapitalskih trgov je zato nuja.«

»Sprememb ne moreš ignorirati, moraš jih sprejeti in pri tem razmisliti o vseh prednostih in tveganjih.«

»To je v tem trenutku za evropska podjetja zelo pomembno. Priča smo namreč velikemu valu stečajev podjetij v Evropi in raziskave kažejo, da so predvsem manjša evropska podjetja močno izpostavljena učinkom visokih obrestnih mer in posledično nižjim bonitetnim ocenam, kar vodi v njihovo večjo stisko.«

»Sektorji, ki so trenutno najbolj pod pritiskom, so nepremičnine, industrija in potrošnja. Zlasti v teh sektorjih v Evropi vidimo tudi največ stečajev v zadnjih letih.«

»Rast stečajev lahko povežemo tudi z obdobjem po koncu pandemije, saj je v tem času nastalo veliko novih podjetij, kar pojasnjuje porast stečajev.«

»Bližamo se trenutku, ko bo treba omiliti restriktivno denarno politiko.«

»Ni čudno, da je ob tej pregretosti trga Wall Street v zadnjem tednu izgubljal in mu ni uspelo popraviti rekorda iz leta 1964.«

»Jeff Bezos je v zadnjem mesecu dni prodal 50 milijonov Amazonovih delnic v skupni vrednosti 8,5 milijarde dolarjev.«

»V predstavniškem domu je povedal, da centralna banka še ni pripravljena na nižanje obrestnih mer, a vendarle 'obljubil', da se bo to zgodilo še letos.«

»Ključne obrestne mere ECB-ja ohranimo nespremenjene.«

»Naši nadaljnji koraki bodo še naprej odvisni od aktualnih razmer.«

»Inflacija se bo med napovednim obdobjem še naprej zniževala.«

»Inflacija bo v povprečju letošnjega leta 2,3-odstotna.«

»Veseli me, da vpis obveznic teče dobro in da je velik odstotek odpiranja trgovalnih računov.«

»Vpis je konstanten vse dni. Številke kažejo, da smo v okviru pričakovanj.«

»Menim, da je izdaja obveznic pravi korak, da prebivalcem Slovenije ponudimo možnost varčevanja, ki je ugodnejše kot v bankah, in da s tem spodbudimo banke k dvigovanju pasivnih obrestnih mer.«

»Dobili smo nekaj obvestil od posameznikov, da jih na določenih bankah želijo prepričati, naj namesto obveznic gredo na vezane depozitne vloge. Za to pa se bodo ljudje odločali, če bo zanj ugodna obrestna mera.«

»NLB ima ogromno bazo depozitov, skupaj (z depoziti prebivalcev in podjetij) za okrog 20 milijard evrov. Na te depozite NLB plačuje zelo nizke obresti, po drugi strani pa lahko pri ECB-ju čez noč 'parkira' presežne rezerve po štiriodstotni obrestni meri, kar prinaša odlične donose. To je za banko idealen položaj. Treba je dodati, da je v obdobju nizkih obrestnih mer NLB ogromno naredil pri optimizaciji poslovanja, digitalizaciji, storitvah, ob vsem tem pa zdaj na visoko dobičkonosnost vpliva še omenjena visoka obrestna marža.«

»Ponujajo dobro priložnost za vse, ki vlagajo dolgoročno. Te delnice imajo tudi visoko dividendno donosnost. Če vas je strah višje volatilnosti, vas lahko pomiri to, da so dividende stabilne oziroma da vsako leto naraščajo. Sam bi k tem delnicam dodal še Krko. Moj osebni izbor sta Krka in NLB.«

»Likvidnost je še vedno ena večjih težav Ljubljanske borze, kar vpliva tudi na vrednotenja, ki so ugodna, saj vlagatelji dobijo popust na nizko likvidnost. Majhen promet tudi odganja špekulante, ki težko izstopijo iz naložbe. Ljubljanska borza se sicer trudi, da bi popravila likvidnost, več bi lahko storila država. Slovenske delnice so več kot primerne za pokojninska varčevanja, država bi lahko uvedla določene spodbude, ki bi pomagale zvišati likvidnost.«

»Gospodarstva so v dobri kondiciji, potrošniki so vsaj na tej ravni, kot so bili pred korono. Centralne banke imajo torej dovolj alibijev, da jim ni treba zniževati obresti, če bi zaznali popuščanje na trgu dela, pa bi se lahko to hitro zgodilo. Guverner Feda Powell tudi poudarja, da želi inflacijo videti konkretno pod ciljnima dvema odstotkoma, kjer pa trenutno še nismo. Naš osrednji scenarij je torej, da bi Fed obresti lahko začel nižati šele v drugi polovici leta, pozneje bi sledil še ECB.«

»Naši nadaljnji koraki bodo še naprej odvisni od aktualnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov.«

»Ravni obrestnih mer dovolj restriktivne, kolikor časa bo treba, da se bo inflacija pravočasno vrnila k cilju.«

»Osrednji tveganji za dolgotrajnejše vztrajanje povišane inflacije ostajata tesnost trga dela in povišana rast plač.«

»da so osrednje obrestne mere na ravni, na kateri bodo, če jo bo svet ohranjal dovolj dolgo, znatno prispevale k temu cilju«