»Vsake vročine ne moremo kar takoj pripisati podnebnim spremembam. Kljub temu pa v zadnjih letih opažamo, da so se vročinski valovi spremenili, tudi v tem, da se pojavljajo bolj zgodaj, recimo na začetku junija, česar prej nismo bili vajeni. Zato je tudi to lahko odraz podnebnih sprememb.«
»Čeprav v Sloveniji ne opažamo bistvenih sprememb v povprečni količini padavin, ki jih prejmemo, pa ravno pri takšnih dogodkih opažamo večje število intenzivnejših padavinskih dogodkov. In prav ti so tisti, ki so povezani z visokimi temperaturami.«
»Razlog tiči v tem, da smo na severni polobli, kjer je več kopnega kot vode. Oceani vsrkajo veliko energije in na ta način omilijo vpliv podnebnih sprememb. Poleg tega je Slovenija v središču celine, ima pa tudi veliko višje ležečih območij, ki se tudi sicer nadpovprečno segrevajo.«
»V tradicionalnih obmorskih turističnih krajih že razmišljajo, da bi sezono morali razširiti v stranske mesece, torej proti septembru in maju. Posebej pazljivi bomo morali biti v mestih, kjer je visoka obremenitev z vročinskim stresom. Verjetno pa se bomo umikali tudi v višje ležeče kraje.«
»Kadar ta obremenitev traja dlje, si naše telo težko odpočije. Ob daljših vročinskih valovih se nam vročinska obremenitev nalaga. Pomembno je, da imamo v hiši vsaj kakšen hladnejši prostor, kjer si lahko vsaj čez noč odpočijemo. Toplotni stres se kaže s fizično utrujenostjo, glavoboli, vrtoglavico, v skrajni posledici pa lahko pride tudi do vročinske kapi, ko je obremenitev prevelika in se telo ne more več ohlajati. Spremenijo pa se tudi naše čustveno stanje in kognitivne sposobnosti.«
»Raziskave so pokazale, da ti ljudje pogosto že na delo pridejo dehidrirani, saj doma izgubljenega ne nadoknadijo. To potem še poveča njihove težave. Lahko pridejo tudi kronične bolezni ledvic. Delodajalec je tisti, ki bi moral prvi poskrbeti za varnost in zdravje svojih delavcev. To pomeni tudi poskrbeti za počitek in odmor na hladnem, z dovolj pijače in hladno vodo.«
»Zaradi padavin, precej nizkih temperatur, vetra, v tistem obdobju tudi toče in sodre, je bila oplodnja posledično slabša. Poznejše sorte so jo odnesle boljše, cvetele so v nekoliko boljših razmerah in tudi pridelovalci poznejših sort so imeli boljši izkupiček.«
»Pridelek bo definitivno slabši, to že lahko rečemo. Prvi nastavki bučk in vsega gnijejo, ker ni toplote, in se ne razraščajo. Pri beluših, katerih sezona se končuje, je 40–50 odstotkov izpada zaradi padavin. To pa še ni vse. Rizomi so v tleh, v vodi in tudi nastavek za naslednje leto je pod vprašajem.«
»Ob vse toplejši in bolj vlažni zračni masi se bo povečala razpoložljiva energija v ozračju. Obenem se bo v višinah okrepil zahodni veter. To pomeni, da se bo povečala možnost za nastanek močnejših neviht. Če so v preteklih dneh nevihte povzročale predvsem močne nalive, pa tokrat lahko prinesejo tudi točo in močnejše sunke vetra. Podobna vremenska situacija bo tudi v soboto.«
»Največji del intervencij je bilo črpanje meteornih vod, ki so zalivale gospodarske in druge objekte. Voda je tekla tudi po ulicah. Vodo smo v največji meri izčrpali, v drugih primerih pa smo jo preusmerili v potoke.«
»V zahodni Sloveniji bo ta čas nekoliko daljši, padavine bodo bolj razporejene. V vzhodni Sloveniji pa bo koncentracija padavin v krajšem času in to nas nekoliko skrbi, zlasti pri hudourniškem odtoku v severovzhodnem delu Slovenije.«
»Izračuni, koliko dežja bo padlo, so zahtevni. Obstajajo pogoji, da lahko pade večja količina. Vlažen zrak prihaja tako iznad Sredozemlja kot tudi iznad Črnega morja. Ker se bosta obe smeri združili, je večja variabilnost pri napovedih, saj je težko napovedati, kako bo prišlo do združitve teh dveh pasov območij hladnega zraka.«
»Najbolj nas skrbijo jasne noči, takrat se temperatura spusti najnižje, v sredo in četrtek bo še nekaj oblačnosti, v petek pa zna biti kar hladno, temperatura marsikje pod ničlo, je pa še nekaj dni do takrat, tako da se lahko napoved še spremeni. Verjetno pa bomo na pozebo opozarjali tudi prihodnji teden.«