Ključna beseda podnebne spremembe avtorja Lučka Kajfež Bogataj

»Če opazujemo tempo segrevanja planeta v zadnjih 10 letih, opažamo pospeševanje povsod po svetu, če pogledamo lokalno Sredozemlje, jaz Slovenijo kar pod Sredozemlje štejem, sicer pa tudi Srednja Evropa, se še hitreje segreva, kot je svetovno povprečje.«

»Suša je zelo kompleksen pojav in ni zgolj junijski pojav, ampak se običajno začne že jeseni oz. z zimo, ko ni dovolj snega.«

»Sneg ni pomemben le za smučanje, kot si ljudje mislijo, za kmetijstvo je sneg božji dar.«

»Ne, koncentracija CO2 še naprej pospešeno narašča. Lahko prebiramo sporazume in papirje s pogajanj, kako dobro smo napredovali, a ko izmerimo količino CO2, je tega vedno hitreje vedno več, lepo vas prosim, kaj smo naredili?«

»Dekada 2020–30, v kateri bi moral začeti veljati pariški sporazum, je ključna, a načel nam jo je covid-19, saj se dve leti ni prizadevalo nič za zeleno transformacijo, zdaj je pa prišla še ruska vojna, torej, že več kot tri leta je v političnih glavah čisto neka druga agenda.«

»Te logike ne bom nikoli razumela, da, je kriza, treba je najti nadomestilo, ampak! Oni zapirajo jedrske elektrarne in uporabljajo premog, to je antipodnebno.«

»Lobisti fosilnega posla so bili uspešnejši kot civilna družba«

»Voditelji držav so se v zadnjih letih obnašali, kot da niso s tega planeta«

»Z drugih vidikov pogajanj, kot je recimo zagotovitev finančne pomoči državam v razvoju, ki so manj krive za podnebne spremembe, ki bi jim jo morale zagotoviti bolj razvite države, tukaj pa je bil dosežen napredek«

»Seveda pri metanu je lažje, tukaj gre za boljše upravljanje z odpadi, živinorejo, riževimi polji itd. To se da veliko lažje, kot pa opustiti premog in nafto«

»To je vzorčen primer, kako bi morale vse države reagirati, ker tukaj brez sodelovanja vseh ne bomo prišli daleč«

»Pariz je bil uspešen, pa se potem šest let ni zgodilo nič. Kjoto je bila uspešna konferenca, pa smo videli, da države kasneje niso uresničile svojih zavez«

»Pri podnebnih pogajanjih ne gre le za dimnike in izpušne cevi, ampak za diplomatske spretnosti.«

»Slovenci nimamo nobene tradicije varčevanja z vodo ali upravljanja voda.«

»Vsako leto je objavljenih na tisoče člankov, poročil, ekspertiz in nihče ne more vsega tega prebrati.«

»To poročilo prvič ugotavlja, da so te spremembe povsod. Torej ni prizadeta samo Evropa ali nekateri deli sveta. Ni več koščka sveta, ki se ne bi spremenil.«

»Če v naslednjih desetih letih ne začnemo delati korakov, je potem skoraj zamujeno.«

»Optimizem tukaj je, da se. Ni zamujeno, čeprav bi rekla, da je treba resnično začeti takoj.«

»Mene s stališča znanosti najbolj skrbi to zadnje, da se nam lahko zgodijo neke točke preloma, ko ne samo da ne bo poti nazaj, ampak bodo spremembe hitre in nepovratne.«

»Smo obsojeni na podnebne spremembe in moramo z njimi živeti.«

»Voda je preprosto preveč pomembna, da bi o njej odločala le peščica ljudi.«

»Podnebne spremembe so letos dobile nov zagon, presegli smo toliko rekordov: imeli smo najtoplejše mesece, najvišjo morsko gladino, več izjemnih dogodkov, ki so odnašali človeška življenja.«

»Naučili smo se, da ni tako velik šok, če ne letimo. Dalo se je preživeti. Morda se bo kaj ohranilo.«

»Gre za pojem ireverzibilnosti.«

»Stvari so jasne: zmanjšati moramo porabo energije, zamenjati vrsto energije in vzpostaviti politike, ki bodo zadoščale prilagajanju na to, kar že je.«

»Planeta B nimamo, lahko pa imamo Plan B.«

»V boju proti podnebnim spremembam potrebujemo Kitajsko in ZDA.«

»Na račun bolj ambicioznih evropskih ciljev bi lahko dosegli nekaj več učinka, a Evropa se lahko odloči za 100 odstotkov.«

»Če se bodo ta sredstva kanalizirala v podnebno politiko, so lahko cilji prihodnje leto celo bolj ambiciozni.«

»Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B.«