»Čas je absolutno naš največji sovražnik. Oseba, ki je nekaj metrov spodaj, ukleščena, poškodovana, v bistvu ne potrebuje denarja, odej in tega, ampak potrebuje reševalnega psa, da jo najde. Teoretično je v okviru 100 ur nekako še mogoče, da se odkrije in reši ponesrečenca. Kot pa vidimo s posnetkov na televiziji, je stanje kaotično.«
»Gre za uničujoč potres. Vsi naši guvernerji so zdaj na dolžnosti. Orožniki, varnostne sile, turške oborožene sile, ekipe Rdečega polmeseca ter ekipe za iskanje in reševanje iz številnih delov Turčije so poslani v prizadete pokrajine.«
»Če je bil povprečen dolg v preteklosti tam od okoli 300 do mogoče 500 evrov, se zdaj vidi, da je dolg teh, ki nas prosijo pomoč, krepko več kot 1000 evrov. Tako da s temi našimi minimalnimi sredstvi tudi težko komu kaj pomagamo, morda mu lahko malo olajšamo tisti dan, tisti teden.«
»Tudi zaposleni povedo, da so zelo veliki pritiski tako na službeni kot na osebni strani. In zelo velikokrat se zgodi, da se razjočejo v naši pisarni, ko jih sprejmemo. Povedo, da nimajo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili.«
»Če je bila zdaj upravičenost enkrat na dva meseca, bo zdaj enkrat na tri mesece najverjetneje. In pa ne bomo več šli po sistemu ena oseba en paket, ampak bomo omejili navzgor število paketov, tako da bomo prišli do največ treh ali morda štirih paketov na posamezno družino, več pač ne bodo mogli prejeti.«
»Grozljivo je, kakšno je število civilnih žrtev, kako je poškodovana infrastruktura, energetika, voda, še bolj grozljivo pa je, da je vse večje število žrtev med otroki.«
»Kupujemo in iščemo energetsko opremo po vsem svetu in prosimo mednarodno skupnost, da pomaga Ukrajini. Rusi nas želijo zaviti v popolno temo, a jim to ne bo uspelo, zahvaljujoč našim partnerjem po vsem svetu.«