Ključna beseda: pravosodje

»Tako sistem zastaranja, ki je bil v veljavi pred letom 2008, kot sedanji imata po naši oceni prednosti in slabosti. Izbira modela je pravzaprav predvsem predmet kriminalitetno-politične ocene, morebitno prenagljeno spreminjanje ureditve pa je tisto, ki prinaša največ težav.«

»Tega pozna še nekaj evropskih držav, med drugim tudi Nemčija.«

»Po javno dostopnih podatkih v Sloveniji od leta 2019 na prvostopenjskih sodiščih letno zastara od 100 do 200 zadev, ob čemer je številka bližje sto kot dvesto. V letu 2022 pa so vsa prvostopenjska sodišča obravnavala 8804 zadeve. Iz tega lahko ugotovimo, da v Sloveniji zastara od dva do 2,5 odstotka zadev.«

»Ključna je torej predvidljiva ureditev zastaralnih rokov kot odraz jamstva, da bo kazenskopravni odziv časovno omejen.«

»Tako sistem zastaranja, ki je bil v veljavi pred letom 2008, kot sedanji imata po naši oceni prednosti in slabosti. Izbira modela je pravzaprav predmet kriminalitetno-politične ocene, morebitno prenagljeno spreminjanje ureditve pa je tisto, ki prinaša največ težav.«

»Sodišča bi si namreč v obsežnih in zapletenih zadevah ob nedoločenem skrajnem roku za pravnomočen zaključek postopka vzela več časa za obravnavo, kar bi trajanje postopkov še podaljšalo.«

»V Novi Sloveniji smo vložili predlog zakona o spremembah kazenskega zakonika, ker želimo, da zadeve dobijo svoj epilog, ne pa da padajo zaradi zastaranja. Če se sojenje začne, se mora tudi končati.«

»Zavedam se, da čeprav zastara malo zadev, so pa te lahko zelo boleče in medijsko odmevne in pravzaprav težke zadeve, tako da si zastaranja seveda ne želimo.«

»Vlada se nikoli ne spušča v postopke na ministrstvu. Te so v domeni ministrstva in njihovih služb.«

»Težko govoril, da gre za revizijsko poročilo, nastalo skladno z zakonom o javnih financah ali standardi za izdelavo kakršnih koli revizij.«

»Da«

»Sem pa v februarja dala generalnemu sekretarju navodilo za pripravo naročila zunanje revizije, vendar po mojem vedenju ta proces po koncu mojega mandata ni bil zaključen.«

»Glede na to, da ste sicer bili odgovorna oseba ministrstva, zdaj pa na ministrstvu niste več zaposleni, vam osnutka poročila ne morem posredovati.«

»Tako so mi povedale sodelavke – da niso imele možnosti, da bi poslale svoje pripombe oziroma pojasnila na njene ugotovitve.«

»Da poročila ne poznajo, saj pri pripravi poročila niso imeli možnosti sodelovati.«

»Da odločno zavračajo, da bi bil premier vključen v postopek nakupa.«

»Da jih revizorka ni pozvala, naj se opredelijo do trditev v revizijskem poročilu, kot to velevajo pravila in standardi revizijske stroke.«

»Da je ta ocena v pristojnosti organov pregona in sodišč.«

»Državi sta tako izpolnili vse potrebne korake, zdaj pa je na državah članicah, da opravijo razpravo o nadaljnjem postopku.«

»Si bo belgijsko predsedstvo Sveta EU-ja prizadevalo, da bi prvi medvladni konferenci, s katerima se bodo pogajanja uradno začela, sklicali še ta mesec.«

»to ni samo stvar ministrstva za pravosodje, ampak vlade kot celote«

»Mi smo tvorno kot ministrstvo sodelovali pri pripravi zakona, ki ga je vlada posredovala v parlament, zavedajoč se, da to ni v popolnosti izvršitev odločbe ustavnega sodišča.«

»Ne glede na to verjamem v pravno državo, vlada bo naredila vse, da v mejah izvedljivega ta sklep tudi implementira.«

»Čisto možno pa je, da bo imelo kakšen posredni vpliv.«

»kajti, kot je poudarjeno v enem ločenem pritrdilnem mnenju, je to minimum od minimuma, kar je bilo ustavno sodišče prisiljeno, da samo naredi, če vlada in državni zbor nista hotela.«

»Ta neustavnost je zdaj neposredno odpravljena.«

»Zdaj, ko je sprejeta odločba ustavnega sodišča, katere vsebine podrobno ne poznam in je tudi ne morem komentirati, ima gotovo podlago za to, da se vsaj v tem delu izvrši tisto, kar je naloženo.«

»Nesprejemljivo je namreč, da zakonodajna veja oblasti ugotovljenega neskladja z ustavo, ki posega v materialno neodvisnost sodnikov in v razmerje enakopravnosti, enakovrednosti med vejami oblasti, ne odpravi.«

»Kot smo sodniki poudarili že večkrat, je temelj vsake pravne države spoštovanje zakonov in odločb sodišč, saj je mogoče le tako zagotoviti vladavino prava in enakost pred zakonom. Sodne odločbe pa veljajo za vse, tudi za vlado in državni zbor Republike Slovenije.«

»Toda kljub temu odločno nasprotujemo odnosu Okrožnega sodišča Ljubljana in navsezadnje ministrstva za pravosodje, da to problematiko prelaga na pleča uslužbencev policije in policije kot ključne institucije za zagotavljanje varnosti v državi.«