»Sama občina kot taka je težko na tem področju samostojna, vsekakor pa lahko s pomočjo države, večjih deležnikov, policije, socialne službe, sodstva in vseh občanov, to rešuje.«
»Razmere so žal takšne, da stanovanj za 200 in 300 evrov skoraj ni. Cene so se precej povišale zaradi priliva ljudi iz tujine, predvsem iz Rusije. Ko se pojavi oglas za stanovanje, se to odda dobesedno v enem dnevu.«
»Mislim, da je najpomembneje razumeti, da se za varovance programa DACA danes nič ne spreminja. Nihče ničesar ne izgubi in ljudje lahko svoje statuse obnavljajo. Prvostopenjsko sodišče mora preučiti spremenjena pravila, ki jih je vmes predlagala Bidnova administracija. Ampak zgolj to ni dovolj. Nadaljevati moramo boj za trajno zakonsko rešitev.«
»Volilna zmaga Giorgie Meloni je sprožila zmedo. Ima precej jasna stališča do splava ali priseljevanja. Italija je demokratična država in vsak lahko ima svoje mnenje. Toda njene ideje bi lahko krepile sovraštvo in morda tudi rasizem. O to nisem povsem prepričan, toda biti moramo previdni.«
»Nočem, da bi naš narod izginil. Čedalje manjšega števila novorojenih otrok ne bomo rešili s priseljenci, kot pravi levica. Hočem, da otroke naredijo naše družine.«
»To je bila najbrž najhujša izkušnja. Kako pa je bilo z nostrifikacijo magisterija in drugimi birokratskimi zapleti? Bilo jih je kar nekaj in morala sem dolgo čakati. To ni samo moja zgodba. Nedvomno nisem edina, preprosto tako je.«
»Tudi v predstavi je povedano: pet let. Vprašala sem vse svoje prijatelje, ki so odšli v tujino. Povedali so, da traja pet let, preden lahko znova zadihaš in ne čutiš več tistega pritiska: imamo vse glede dokumentov? Žalostno je, a včasih opažam ... To hitro pozabiš. Ko slišim ljudi spraševati: 'Kateri dokument?' Še enega potrebujejo.«