Ključna beseda: pričevanje

»Star sem sedemnajst let in povedal vam bom zgodbo. To je zgodba o zločinu. Ne vem, ali jo bom znal pravilno povedati. Toda bil bi zločin, če zgodbe ne povem. Potem bi bil večji zločinec, kot so moji rablji.«

»Ležim na polju ubitih. Kot bi bila polnoč že mimo. Eksekucija gre h koncu.«

»Sestra si je želela, da nekaj naredimo, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo odšli s tega sveta.«

»Če pomislim nase leta 1995, kako sva se z drugim preživelim skrivala, vse je bilo na meji znanstvene fantastike, se je smrt takrat zdela edini možen izhod.«

»Nisem želel biti žrtev. Preživel sem. Jaz sem tu.«

»Če stvari niso zapisane, če ves čas ne ponavljamo nekih resnic, se mi zdi, da so lahko zelo hitro potvorjene.«

»Zakaj, čeprav smo vsakič po takih najhujših grozodejstvih slišali 'Nikoli več', imamo zdaj situacijo od Gaze do Ukrajine, do Jemna in še marsikje drugje, kjer se grozodejstva ponovno odvijajo pa se zdi, kot da se naše človeštvo ni ničesar naučilo?!«

»Star sem sedemnajst let in povedal vam bom zgodbo. To je zgodba o zločinu. Ne vem, ali jo bom znal pravilno povedati. Toda bil bi zločin, če zgodbe ne povem. Potem bi bil večji zločinec, kot so moji rablji.«

»Ležim na polju ubitih. Kot bi bila polnoč že mimo. Eksekucija gre h koncu.«

»Sestra si je želela, da nekaj naredimo, ker nikoli ne vemo, kdaj bomo odšli s tega sveta.«

»Če pomislim nase leta 1995, kako sva se z drugim preživelim skrivala, vse je bilo na meji znanstvene fantastike, se je smrt takrat zdela edini možen izhod.«

»Nisem želel biti žrtev. Preživel sem. Jaz sem tu.«

»Življenje v Srebrenici ni preprosto, ampak hkrati, kar je mogoče paradoks, je Srebrenica edini kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je prebivalstvo razdeljeno na dva dela.«

»Če stvari niso zapisane, če ves čas ne ponavljamo nekih resnic, se mi zdi, da so lahko zelo hitro potvorjene.«

»Zakaj, čeprav smo vsakič po takih najhujših grozodejstvih slišali 'Nikoli več', imamo zdaj situacijo od Gaze do Ukrajine, do Jemna in še marsikje drugje, kjer se grozodejstva ponovno odvijajo pa se zdi, kot da se naše človeštvo ni ničesar naučilo?!«

»Hannah Pick-Goslar je veliko pomenila Hiši Ane Frank in vedno smo jo lahko poklicali.«

»Anne, Hanne in Sanne grejo.«

»To je moj odgovor Hitlerju.«

»Ljudi je treba nagovoriti s slikami ... Besedilo morda ni zanimivo za mlajšo generacijo. Mogoče ima potencial, da ostane v njihovem spominu in se jih na svoj način dotakne globlje.«

»Želel sem povedati resnične zgodbe, tako kot ... kako tudi danes pogosto ne želimo videti stvari, ki nas zadevajo. Podobno tudi v tistih dneh, svet ni želel videti, kaj se dogaja v taboriščih.«

»(Knjiga) prikazuje zverinske razmere, v katerih so imeli zaprte ujetnike, vendar pa kaže tudi, da so bili kljub lakoti sposobni empatije, sodelovanja in sočutja.«