»Kljub temu proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo, in sicer zaradi neustreznega uvrščanja ukrepov med interventne, nezadostnega ocenjevanja učinka diskrecijskih ukrepov, sistematičnega podcenjevanja oziroma precenjevanja posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter neusklajenih procesov priprave proračunskih dokumentov.«
»Rast 'očiščene' tekoče porabe, za 11 odstotkov, naj bi bila, v nasprotju s priporočili Evropske komisije, tudi letos precej višja od dolgoletnega povprečja in od trenutne ocene rasti srednjeročnega gospodarskega potenciala ter je predvsem odraz visoke inflacije, deloma pa tudi diskrecijskih ukrepov.«
»Dejanska realizacija rebalansa bi pomenila, da bi poraba brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje v povprečju zadnjih dveh mesecev leta znašala okoli 1,7 milijarde evrov na mesec, kar je za okoli 0,8 milijarde evrov več kot v povprečju prvih desetih mesecev.«
»Ustvarjanje tolikšnega manevrskega prostora za odhodke poleg tega navidezno zmanjšuje tudi pomen sicer pomembnega obsega ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na končni javnofinančni izid v letošnjem letu.«
»To nakazuje tveganje, da bo tudi interventna zakonodaja za blažitev posledic draginje vsebovala določila, ki ne bodo neposredno povezana z energetsko krizo.«
»Obsežna proračunska rezerva v predlogu proračuna za leto 2023 za draginjske ukrepe bi bila tako uporabljena namensko le formalno, dejansko pa bi bila sredstva podobno kot med epidemijo porabljena za reševanje drugih težav, tudi sistemske narave, kar bi lahko trajno obremenilo javne finance.«