»Sto let po porazu v prvi svetovni vojni in Trianonski pogodbi zdaj stojimo na odru evropske zgodovine kot zmagovalci preživetja. Ni drugega ljudstva na svetu, ki bi lahko preživel takšno obdobje stotih let.«
»Spomeniki po svetu padajo. Čas je za drugačna obeležja še tako preprostih življenj, ki so pogosto pozabljena v velikih zgodbah. Zato je razstava oltar moji osebni, a sicer širši javnosti neznani junakinji.«
»Najlepše ljubezenske pesmi so bile posvečene osebam, ki nam drugim ne pomenijo kaj dosti, pa nas vseeno nagovarjajo. Kdo je Prešernova Julija, kdo Dantejeva Beatrice? Umetnost je vselej subjektivna, osebna izpoved.«
»Ti so sodelovali s fašisti in nacisti, ki so največje zlo 20. stoletja. Partizani na drugi strani so sodelovali z zavezniki in skupaj premagali to zlo. Ljubljana je mesto heroj in tu spomenikov domobrancem ne bo.«
»Trditev, da s kratenjem pravice do spomenika/groba tistim ljudem, ki so jim njegovi ideološki predniki kratili pravico do groba in spomina, brani mesto heroja,«
»Zelo sva vesela, da lahko znova restavrirava svoje delo na zidu. Ko sva ga spravila na zid, si nisva znala predstavljati, da bo zid tako hitro padel. Tudi to, da je najino delo preživelo ta dogodek in se bo zdaj kot spomenik ohranilo za prihodnje rodove.«
»Gre za spomenik sedanjosti in prihodnosti, še posebej v času, ko je vse bolj priljubljeno graditi zidove. Še toliko bolj sva vesela, da lahko zbledele barve znova poživiva – to bo po letih 1998 in 2012 že tretjič. Zato sva se odločila, da obnoviva te žive barve, da bi ljudem dala jasno vedeti, da svoboda ni večna, temveč jo je treba ohranjati iz dneva v dan, kot majhen šibak ogenj.«