Ključna beseda: sprejem

»Sem skoraj njegovega soseda, in to mi pomeni veliko, to je tak ponos, ponosni smo na Žana, spremljamo ga že nekaj let, težko najdem besede, lahko rečem samo, hvala mu.«

»Tudi ko nam ne gre, moramo trdo delati za svoj cilj.«

»Če ti uspe nekaj takega, kaj drugega boš kot vesel.«

»Če ti ne uspe česa uresničiti, ne odnehaj, treba je večkrat poskusiti in vztrajati.«

»Zelo lepo je, da sem prišel domov z medaljami. Vesel sem, da se je vse poklopilo, moramo uživati v trenutku.«

»Timi je že s petimi leti, ko je prišel k nam prvič na skakalnico, pokazal ekstremen talent.«

»Vesel sem, da vidim toliko mladih ljudi, različnih generacij, vesel sem, da šport poveže vse.«

»Naši športniki imajo 16 odličij z olimpijskih iger, kar je skoraj tretjina vseh medalj.«

»Hramše so zdaj prva vas v Sloveniji, prva vas v Sloveniji, olimpijska, ima dve kolajni.«

»Ja, zdaj se je pa odvalil tisti veliki kamen od srca, vem, da je tudi Timi lažje zadihal, ko se je vse skupaj tako izšlo, res sem vesela.«

»Zelo smo veseli, ponosni, fantje so imeli težke razmere, ampak smo jim zaupali, in naredili so svoje.«

»Ni bilo pričakovati, da bo kakšna medalja, on je šel na olimpijske igre, ker si je želel iti na olimpijske igre, to, da je pa srebrna, je pa ... ja, ponosen sem.«

»Vsa čast. Takšen sprejem bomo naredili zanj, ko pride nazaj, da si ga bo zapomnil.«

»Najprej je treba razmisliti, da bomo kakšno ulico imenovali po Lovru Kosu, to bom predlagal občinskemu svetu.«

»Pač so skočili več, metrov so imeli več, očitno so bili boljši, so pa tudi naši dobri. Smo srebrni, medalja je tukaj.«

»Hvala vsem, ki ste prišli. Nisem pričakoval česa takšnega. Vedel sem, da se nekaj dogaja, ampak ste me malo presenetili. Tule sta dva Medloga zdaj.«

»Kar pozabil sem, da sem utrujen. Zdaj je na vrsti zabava.«

»Za nas je zlat, čeprav ni. Je srebrno-zlat.«

»Jaz danes samo čakam doma, kdo kaj pripelje. Tako je lepo, da lepše ne more biti. Kot da sanjam. Včasih se malo uščipnem in se vprašam, ali je res.«

»Nekaj sumi – malce se šali z menoj in mi noče povedati, kje je, da se ne moremo preveč organizirati. Niso mu izdali, kako velik dogodek mu pripravljajo.«

»Res sem srečna, da sem doma. Presenetili so me, vsi so tukaj. Ta dva dneva sta zelo nabita s čustvi, komaj se zadržujem, pa zdaj spet.«

»Tu notri so leta in leta truda, odrekanj. To je nagrada, poplačilo za vse, kar sem vložila v ta šport, pa tudi za vse moje, ki so me podpirali, brez njih tega ne bi dosegla.«

»Po tihem smo vedno pričakovali neki rezultat. Prej, na prejšnjih igrah, se je vedno nekaj pričakovalo od nje. Zdaj ni nihče ničesar pričakoval. Očitno ni pozabila deskati.«

»V takih spremenjenih okoliščinah se je še bolj pokazalo, kako dragoceno in potrebno je delo humanitarnih organizacij.«

»Predsednik republike se je strinjal, da je treba tistim, ki potrebujejo pomoč, pomagati takoj. V okviru svojih pristojnosti in zmožnosti se bo potrudil skupaj z njimi poiskati rešitve za najbolj pereče težave.«

»Ljudje smo hvaležni za vaše delo.«

»Občutek solidarnosti mora ostati. To je najpomembnejše elementarno vezivno tkivo vključujoče družbe.«

»Kamor koli vas bo zanesla, ne pozabite ostati zvesti sebi, svojemu razumu in srcu. Drznite si, tvegajte, bodite pogumni...«

»Ta oder je najvišji in najlepši razgledni stolp na vašo prihodnost.«

»Družba in z njo države zdaj še toliko bolj potrebujemo prav vas, mlade, sveže, drzne, a hkrati srčne, predane nosilce znanj prihodnosti.«