Ključna beseda: terapija

»Umetnosti ne dojema le kot igro, ampak kot nekaj terapevtskega, nekaj, kar lahko razloži človeško izkušnjo, ne samo našo, ampak tudi to, kako je bilo recimo našim dedkom med drugo svetovno vojno.«

»Zelo je pomembno, da se osredotočimo na njihovo življenje, ki so ga živeli nekoč, in aktivnosti oblikujemo glede na njihovo življenjsko zgodbo. S tem jim damo občutek varnosti, sprejetosti in koristnosti.«

»Glasbena terapija je strokovno vodena terapevtska metoda, ki jo lahko vodi glasbeni terapevt, zaposleni v domovih pa nismo glasbeni terapevti, zato izvajamo glasbene aktivnosti ali pa glasbene aktivnosti z elementi glasbene terapije, za kar imamo tudi izobraževanja.«

»Ko jim bereva zgodbe, izštevanke, pesmi, tudi oni zraven govorijo, se pravi, da poznajo besedila. Vidi se, da so prisotni pri sami dejavnosti in da sodelujejo.«

»Zagotovo z glasbo ne morete pozdraviti neke okužbe ali pa neke hude bolezni, ampak lahko pa naredite bivanje v bolnišnici otroku, staršem in vsem, ki so tam, bistveno prijetnejše.«

»Glasba in zvoki so govorica, ki ni omejena.«

»Izhajamo iz tega, da je glasba rojena v vsakem človeku, in mi jo uporabljamo kot način izražanja, kot govorico, ki je neverbalna, pa zato toliko hitreje vstopa v neke druge ravni našega bivanja, predvsem v podzavestne vzorce.«

»Zavedamo se našega poslanstva, ki ni le zabava ali razvedrilo za elito, temveč mora biti dostopna vsem. To načelo dosledno uresničujemo.«

»Zanikanje nas varuje pred tem, da bi uzrli tisto, česar nismo pripravljeni videti ali občutiti.«

»Smo v območju človekove intime, ki še najbolj spominja na še vedno osnovno celico – družino, problemi, ki jih obravnava, pa so veliko bolj splošni.«

»Besedilo je aktualno zaradi trenutne razprave o zakonski ureditvi psihoterapije, vendar sta avtorico bolj zanimala osebna odgovornost in vprašanje profesionalnosti.«

»Želel sem se izogniti ilustriranju terapije ali čustev likov in z zvokom prikazati doseganje notranjega miru na eni in stiske na drugi strani.«

»To jasno kaže, da organizacijski ukrep oziroma sprememba ne rešuje problema, temveč številnim onkološkim bolnikom izrazito otežuje zdravljenje in poslabšuje kakovost življenja.«

»V organizacijah bolnikov z rakom verjamemo, da je z aktivnim, odprtim in konstruktivnim dialogom mogoče najti rešitev, ki bo prijaznejša do bolnikov, ki prejemajo najzahtevnejše terapije.«

»Ves razburjen je govoril, da ne ve več, za kaj gre, da je tam vse zmedeno. Ljudje prihajajo iz vse države.«

»Verjamem, da je vsakemu težko reči: veš, zdaj pa moram iti dvakrat. Ljudje se vozijo tudi z reševalnimi vozili.«

»Ves razburjen je govoril, da ne ve več, za kaj gre, da je tam vse zmedeno.«

»Verjamem, da je vsakemu težko reči: veš, zdaj pa moram iti dvakrat.«

»Zaradi konstantnega povečevanja dnevnih obravnav je nemogoče še zagotavljati varno in kakovostno obravnavo v istem delovnem dnevu.«

»Sam te trditve ne razumem. Ko je bil bolnik naročen na Onkološki inštitut, je po opravljenem pregledu in laboratorijskih preiskavah odšel na terapijo.«

»Zdaj se mora enkrat na tri tedne pripeljati k zdravnici, po novem se bo morala dvakrat. Enkrat na pregled in laboratorij, potem na terapijo.«

»Ves razburjen je govoril, da ne ve več, za kaj gre, da je tam vse zmedeno. Ljudje prihajajo iz vse države. To ni Ljubljana z okolico. Naj kdo pomisli na Lendavo, na Maribor, kdaj morajo ljudje od doma.«

»Verjamem, da je vsakemu težko reči: veš, zdaj pa moram iti dvakrat. Ljudje se vozijo tudi z reševalnimi vozili. Reševalec pobere ljudi na različnih koncih in potem morajo drug drugega čakati.«

»Zaradi konstantnega povečevanja dnevnih obravnav je nemogoče še zagotavljati varno in kakovostno obravnavo v istem delovnem dnevu. Je pa za bolnike prednost to, da s tem dobijo jasen termin, kdaj bodo prejeli sistemsko zdravljenje.«

»Sam te trditve ne razumem. Ko je bil bolnik naročen na Onkološki inštitut, je po opravljenem pregledu in laboratorijskih preiskavah odšel na terapijo. Onkološki bolniki so po pravilu izjemno potrpežljivi bolniki. Zlepa se ne razburijo, vedo, da jim res gre za zdravljenje, ki ga lahko tam dobijo. Neprecenljivo jim je. In če se zdaj začnejo oglašati, potem jim je res hudo.«

»Za družbo ste sprejemljivejši, če ste zasvojeni z digitalno tehnologijo kot pa z alkoholom.«

»Mi smo tisti, ki ocenimo, ali bi bil program primeren za družino, jo pripravimo na Rakitno in jo spremljamo med tritedenskim bivanjem otroka v zdravilišču ter po njegovi vrnitvi domov.«

»Imeli smo primer, ko nas je neko dekle poklicalo in reklo, da hoče čim prej na Rakitno, ker ne more več tako živeti, kot je živela do zdaj.«

»Gre za mlado motnjo, kar pomeni, da se šele v zadnjem času strokovnjaki bolj poglobljeno ukvarjamo z njenimi značilnostmi in se postopoma razvijajo programi pomoči.«

»Kadar jim starši skušajo omejiti čas na zaslonih, lahko opažamo depresiven pomik razpoloženja, razdražljivost in tesnobnost.«