Ključna beseda: toponimi

»Seveda je bil spremenjen takoj po vojni, leta 1946, mojemu nonotu in mojemu očetu, in potem tudi moji mami. Dobili smo spremenjen priimek Žiža. Mi smo vedno bili Ziza, vsaj od leta 1800.«

»Moj oče se je za to odločil leta 1991, ko sta se osamosvojili Slovenija in Hrvaška, takrat z original rojstnim matičnim listom, kjer je bil opisan kot Ziza. Jaz, moj brat in moja družina se za ta korak takrat nisva odločila zaradi tega, ker je treba zamenjati vse dokumente. Dandanes pa sem si rekel, no, mogoče je prišel čas, da spremenimo.«

»Mogoče je bila tista kapljica, ki me je pripeljala do tega, da mi je prav, da ta korak naredim po tolikih letih. In da tudi jaz pokažem, da mi je bil priimek spremenjen.«

»Italijani imajo dve izgovarjavi, [ziza] in [dzidza].«

»Moti jih, da je toponim samo v italijanskem jeziku, ki je bil leta 1905 uraden jezik.«

»Ne moremo prevajati toponimov na podlagi tega, da se danes govori tu pretežno slovensko in da se ne upošteva, da gre za dvojezično območje.«

»To bi zdaj lahko izkoristili, da bi bi pojasnili, zakaj so toponimi v italijanskem jeziku.«