»Takrat smo dobili tudi mi ideje, kako spreminjati zakon o zdravniški dejavnosti. In verjamemo, da prav s to razmejitvijo med javnim in zasebnim, pa nobenega ne bomo prepovedovali, želimo krepiti oboje, bomo pa poskrbeli, da ne bo škodljivega prepletanja.«
»Za teh pet kirurgov ne vem niti imen in priimkov, vem pa, da so bili ti med bolj pridnimi. Verjetno težko gledajo tiste, ki dobivajo enake plače in so manj pridni. Celotno zdravstvo ima to težavo, da ljudje niso plačani po storilnosti, ampak so plačani, če kaj delajo ali če nič ne delajo.«
»Če bo vodstvo v to privolilo, so drugi zdravniki v bolnici bedaki, če ne bodo naredili istega in sami zahtevali podjemne pogodbe z bolnišnico. Saj lahko se gremo to, ampak zavedati se moramo, da Slovenija, ZZZS nima toliko denarja, da bi vse zdravnike plačeval po podjemni pogodbi. Toliko moramo biti realni. Če bodo to naredili, lahko pričakujejo osip vseh zdravnikov.«
»Espejem ne plačujemo ugodnosti iz kolektivne pogodbe: dopustov, bolniških staležev, izobraževanj, regresov in tako dalje. Najamemo jih takrat, ko jih potrebujemo in za točno določeno delo.«
»Mi smo se izogibali izrazu prepoved. Ampak pravila igre, kdo lahko sodeluje v javnem zdravstvu, v javnem sistemu, kakšni so pogoji, da lahko sodeluje z drugimi izvajalci, pod kakšnimi pogoji ... na tem področju je kar neurejeno.«
»Ali imamo v Sloveniji čudežno deklico ali čudežnega dečka, ki bi bil pripravljen prevzeti krmilo tako velike organizacije z dva tisoč zaposlenimi, s popolnoma nezadostno formo financiranja, z zaprtimi pipicami na vseh koncih in krajih, z enormnim pričakovanjem javnosti, z velikimi pričakovanji zaposlenih?«
»To je dobra novica za bolnike, za vse, ki potrebujejo nego, in tudi za zdravnike. Delovne razmere bodo boljše, na voljo bo več koncesij.«
»Preobremenjeni smo, bolj ali manj mislim časovni dejavnik, delamo veliko, dopoldne smo v ordinaciji, popoldne po hišnih obiskih, ljudje živijo razpršeno, veliko se voziš.«