Ključna beseda: zgodovina

»Je pa res, imamo pa tudi fond Franca Krambergerja, ki pa je sicer zaprt in ni odprt za javnost.«

»To je starejše od vseh drugih najdišč, ki jih poznamo v Amazoniji. Imamo evropocentrični pogled na civilizacijo, vendar to kaže, da moramo spremeniti našo predstavo o tem, kaj sta kultura in civilizacija.«

»Odkritje spreminja naš pogled na amazonske kulture. Večina ljudi si predstavlja majhne skupine, verjetno gole, ki živijo v kočah in obdelujejo ledino – to kaže, da so starodavni ljudje živeli v zapletenih urbanih družbah.«

»Predstavljajte si, da ste odkrili drugo civilizacijo, kot so bili Maji, a s popolnoma drugačno arhitekturo, rabo zemlje, keramiko.«

»Ampak sem zelo trmast, zato sem to vseeno naredil. Zdaj moram priznati, da sem zelo vesel, da sem prišel do tako velikega odkritja.«

»Niste Slovenci, niti Nemci. Ste Štajerci, po krvi povezani z Nemci. Pri tej okupaciji gre za vrnitev tja, kamor je sodila stoletja.«

»Pohorje s svojimi globokimi gozdovi, s svojimi tihimi fratami, z vrhovi in globelmi, ki se raztekajo v širjavo...«

»Leta 1942 je bilo v Mariboru in Celju skupno ustreljenih skoraj 900 talcev...«

»Danes to radikalno živimo, ali glorificiramo ali demoniziramo, predvsem pa posplošujemo.«

»A končno spoznanje je, 'ne vem', zato tudi nimam pravice soditi.«

»Naš namen ni, da sodimo, ampak da podajamo.«

»Naš namen ni, da sodimo, ampak da podajamo. Da nismo patetični v tem, kar počnemo in blago sentimentalni.«

»Če nam to uspe, lahko pošteno, spoštljivo in dostojanstveno povemo zgodbo o Pohorskem bataljonu.«

»Naš namen ni, da sodimo, ampak da podajamo. Da nismo patetični v tem, kar počnemo in blago sentimentalni. Če nam to uspe, lahko pošteno, spoštljivo in dostojanstveno povemo zgodbo o Pohorskem bataljonu.«

»Mislim, da bo ljudem všeč, da bodo lahko šli naokoli in dobili občutek, kako deluje celotna hiša. Okrasje, ki je bilo tam, smo ohranili ali vrnili. To nam daje še 15 sob zgoraj, da pokažemo zbirko.«

»Antonija Štupca se je trudila za uveljavljanje slovenščine v šolah, uvajala je nove učne metode in skrb namenjala ranljivim skupinam otrok. Aktivno se je vključevala v razna društva, kar za ženske ob koncu 19. stoletja ni bilo samoumevno. Ustanovila in vodila je tudi nekatera ženska društva. Zavzemala se je za splošno volilno pravico in za slovenske ozemeljske interese na zahodni meji.«

»Antonijo Štupca označuje za zanimivo in odločno žensko, ki je imela pomembno vlogo na Štajerskem in tudi širše na prehodu iz 19. v 20. stoletje pa vse do 60. let 20. stoletja. Gre za učiteljico, ki si je prizadevala za slovensko osnovno šolo, za socialno pravično življenje in za enakopravnost žensk. Posebno skrb pa je namenjala ranljivim skupinam. Odlikovala jo je dobrodelnost.«

»Zanima me utrip množic in posameznikov, ki so manj ali bolj znani v slovenski zgodovini ter so s svojimi dejanji prispevali k razvoju družbe. Zanima me utrip 'od spodaj', ne samo uradna politika.«

»Tokrat pa jo osvetljujem podrobneje, saj sem pregledala kar nekaj ohranjenega gradiva v Pokrajinskem arhivu Maribor in v Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM), zlasti gre za korespondenco s številnimi korespondenti.«

»Status obravnava od organizacije delovanja, administracije v mestu pa do čisto vsakdanjih zadev, celo porok, kako naj so izpeljane. Zanimiva je prepoved prodajanja krščanskih sužnjev.«

»600 let staro knjigo moraš dobro načrtovati, kako jo boš v fizični obliki izdelal. Tisk je potekal na tršem papirju, najboljšem približku pergamentnemu papirju, ročno šivan.«

»Posameznike, ki so v zgodovini radijske igre v Sloveniji opravili pionirsko delo, in tiste, ki smo ga potem nadaljevali kot zaposleni profesionalci na Radiu Slovenija.«

»Težko bi našli ustvarjalca na uprizoritvenem in najbrž tudi na glasbenem področju, ki ni sodeloval pri ustvarjanju radijskih iger.«

»Vsem pa velja zahvala za dolga, ustvarjalno plodna desetletja.«

»Sama knjižnica je zelo bogata, v njej so nekatere redkejše knjige, pa tudi tekoča literatura, torej revije in časopisi iz časa zakoncev Tavčar.«

»Kar nekaj knjig je opremljenih z različnimi ročnimi pripisi, opombami in risbami.«

»Naslovnica je provokativna, to je posnetek iz leta 1919, takoj po koncu prve svetovne vojne, in samo poglejmo, v kakšnem stanju je bil takrat Aljažev stolp, ki je bil takrat star rosnih 24 let.«

»Moramo se postaviti v takratni čas, ko se je to planinstvo razvijalo. Gre za čas avstro-ogrske monarhije, živeli smo v deželi Kranjski in takrat so bile razmere drugačne.«

»Dežman je postal prototip narodnega odpadnika.«

»Nobena redkost ni bila, če so vodniki, ki niso imeli posebne motivacije za večdnevno lazenje po gorah, v medsebojnem dogovoru s pripovedovanjem o grozljivih nevarnostih in silnih prepadih toliko prestrašili turista, da je opustil misel na nadaljevanje in prosil za predčasno vrnitev v dolino – čeprav je vnaprej plačal za celotno pot.«