»S hvaležnostjo se spominjamo očeta samostojne slovenske države in utemeljitelja naše sodobne parlamentarne demokracije. Dr. Bučar je bil državnik: preprost, a odločen in inteligenten politik, ki je imel pri svojem delu vselej v ospredju dobrobit ljudi«
»Bučar je bil zaradi svojega delovanja trikrat na pragu zapora, prvič leta 1984, ko je pisal knjigo Resničnost in utvara, drugič, ko je sodeloval pri pisanju Nove revije, in tretjič, ko je imel januarja leta 1988 svoj nastop v Strasbourgu in ga je Jože Smole označil za narodnega izdajalca«
»Jaz se moram na svoje noge postaviti, drugače ne bodem srečen. Moj duh ne more in noče mirovati, on nij ustvarjen za pokojno življenje, nego za hrepenenje, iskanje, borenje …«
»Razgrinjanje v teh delih se ne omejuje le na enkratnost pojava, ampak sledi tudi njegovemu odsevu v poznejših slovenskih duhovnih tokovih. Skozi monografije odgrinjamo tančice skrivnosti doslej manj znanega in odkrivamo nova spoznanja o sicer že znanih dogodkih, dosežkih ali osebnostih. Namen zbirke Odstiranje je, da dodamo čim več novih spoznanj v slovensko duhovno zakladnico.«
»Gre za enega tipičnih rokohitrskih pripravljenih odlokov in zakonov institucije, ki naj bi poudarjala naš pogled na preteklost; naš z vidika vladajočega režima.«
»Če pa zdaj kdo misli, politika, ministrstvo, da je tega premalo, pa bi človek pričakoval, da bo najprej opravljena neka resna analiza, da bo opravljena neka strokovna debata in da bo ustvarjen neki konsenz o tem, kaj manjka, kako to nadomestiti, se pravi, kdo in na kakšen način naj to počne.«
»Gre za eno najpomembnejših, najprelomnejših obdobij v procesu novejše zgodovine in končno se tudi iz tega razloga številni slovenski muzeji s to vsebino že ukvarjamo.«
»Projekt smo si zastavili tako, da proučujemo, kako se razvijajo misel o slovenstvu, nacionalni naboj in nacionalna identiteta. Kateri so tisti mejniki v slovenski zgodovini, na katere se opiramo, ko rečemo: to smo mi, mi smo Slovenci.«
»Prvič v svoji zgodovini je morala Cerkev govoriti v slovanskem jeziku. Vse je bilo treba povedati v jeziku, ki ga Cerkev dotlej ni uporabljala, in zato je morala vzpostaviti ustrezno terminologijo.«
»Prve izjave po demokratičnih volitvah leta 1990 še ne govorijo striktno o zapuščanju Jugoslavije, govorijo o tem, da je treba slovensko državo najprej zgraditi, potem pa se lahko pogovarjamo o sodelovanju z drugimi republikami, kar bi omogočalo bolj ali manj ohlapno konfederacijo, kot je danes EU, ki ima včasih še premalo moči, da bi lahko uredili nekatere stvari, kot je migrantska kriza.«
»Tu vidim izrazito dvojnost, po eni strani so se profilirale in stopale na prizorišče nove politične sile, po drugi strani pa so tudi drugi po Evropi, tudi slovenska oblast sama, Slovenijo v tem času že videli kot nekaj povsem drugega.«