»Da so ob preiskavi napadalčevega doma v Mladenovcu našli račun za samostrel, ki ga je kupil le dan pred terorističnim napadom, v hiši enega od dveh prijetih moških pa brezrokavnik z zastavo t. i. Islamske države.«
»Izgubili smo dve ali tri leta. Morda jih bomo izgubili 10, če ljudje tega ne bodo sprejeli in če argumenti ne bodo pravi. Zaradi rudnin bodo v prihodnosti potekale vojne.«
»To je del gospodarskega preporoda in je za nas pomembno. Da, izvažamo strelivo. Ne moremo izvažati v Ukrajino ali Rusijo, ampak smo imeli veliko pogodb z Američani, Španci, Čehi in drugimi. Kaj pa naredijo s tem, je njihova stvar.«
»Moja skrb je, da zakonito prodajamo naše strelivo. Moramo poskrbeti za svoje ljudi. To je vse, kar lahko povem. Imamo prijatelje v Kijevu in Moskvi. To so naši slovanski bratje.«
»Gospod predsednik, v čast mi je, da lahko predstavim osnutek resolucije, mednarodni dan razmisleka in spomina na genocid leta 1995 v Srebrenici, v imenu somoderatorjev, Nemčije in Ruande ter ožje skupine medregionalnih skupin 17 držav članic. Z razglasitvijo 11. julija za mednarodni dan razmisleka in spomina na genocid v Srebrenici smo zavezani k zapolnitvi te vrzeli v institucionaliziranem spominu te organizacije. Naša pobuda je namenjena počastitvi spomina na žrtve in podpori preživelim, ki še naprej živijo z brazgotinami tega usodnega časa. Gospod predsednik, naj bom odkrita. Razširjene so bile tudi lažne obtožbe o tej resoluciji. Zato bi rad pojasnila, da resolucija ni usmerjena proti nikomur. Tudi ne proti Srbiji, cenjeni članici te organizacije. Če sploh, je usmerjena proti storilcem genocida.«
»Bo resolucija združila kogar koli v Bosni ali bo povzročila delitve v regiji, ki bodo postajale vse globlje in globlje? Bo ta resolucija zagotovila mir in stabilnost? Dvomim. Obstaja majhna država z Balkana, ki se ne boji glasno povedati, da ji bo nasprotovala, saj bo resolucija na koncu odprla Pandorino skrinjico.«
»84 glasov za resolucijo je malo. Malo za največji zločin, genocid. 19 glasov proti je veliko. 68 držav se je vzdržalo. To je preveč. 21 jih ni glasovalo. Tudi to je preveč. Od 193 držav jih 109 resolucije ni podprlo. Zanjo je bilo le 84 držav – in kakšen uspeh naj bi to bil?«
»Ne strinjam se z vsemi elementi te resolucije. Nekateri deli so pretenciozni. Na primer to, da se ne sme razpravljati o razsodbah sodišč. Kaj še! To ni dogma. Ampak tam se je zgodil strašen zločin, ki ga je sodišče poimenovalo genocid. Nobena definicija ne more spremeniti dejstva, da je tam skupina morilskih psihopatov ubila pet, šest ali sedem tisoč ljudi, moških vseh starosti, in tako bo ostalo.«
»Kaže, da je opozicija plačala račun zaradi razhajanj glede udeležbe na ponovljenih volitvah pod nič kaj boljšimi pogoji kot 17. decembra lani. Različne politične ocene, ambicije in nečimrnost so razdelile opozicijo. To je dobršen del državljanov oddaljilo od volitev. Ostali so doma.«
»Nočemo prepustiti nobene občine, nobene mestne skupnosti, ulice ali mesta, ne da bi se borili. Zato bomo na volitvah nastopili in zmagali, kakršen koli bo rezultat.«
»Žal imamo dokaze, da se nepravilnosti, ki so se dogajale na prejšnjih volitvah, dogajajo tudi zdaj. Zaznali smo celo nove oblike pritiska in manipulacij, še posebej z ljudmi, zaposlenimi v javnem sektorju.«
»Ta genocid so priznala mednarodna sodišča in glede na to se je Slovenija pridružila medregionalni skupini, ki je pripravila besedilo pričujoče resolucije, osredotočene na mednarodno priznanje, spomin in spoštovanje spomina na žrtve in preživele žrtve genocida.«