Omemba: Alojzij Cvikl

»Ves adventni čas smo ga pričakovali in poslušali povabila, naj bedimo, naj bomo pozorni, naj pripravljamo pot Njemu, ki prihaja.«

»Bedeti pomeni čakati in čuvati. To sta glagola božiča, ker sta glagola srečanja, vsakega srečanja med ljudmi, pa tudi srečanja med Bogom in njegovim ljudstvom.«

»Čakati je za ljudi našega časa zahteven proces. Nismo več navajeni, da setvi ne sledi neposredno žetev, ampak je treba čakati, da setev vzkali, zraste in dozori, preden jo lahko požanjejo in spravijo v žitnice.«

»Največja ovira ob tem je ujetost v naše lastne predstave in ideje. Ljudje smo pač ujeti v svet in dogodke in iz tega težko izstopimo.«

»Za sodobni čas lahko rečemo, da v nas zelo živi podoba, ki jo predstavlja 'starček'. Ljudje se radi zapiramo sami vase ali v ozek krog ljudi.«

»Nihče ni brez preizkušenj. Enim se vidi že na zunaj, da so bolni in trpijo, drugim se na zunaj ne pozna, vendar trpijo v svoji notranjosti.«

»On namreč pošilja svojega Sv. Duha, ki nam med drugim daje dar moči, da se lahko soočamo s preizkušnjami, ki nas zadenejo.«

»Gospod tudi od nas pričakuje, da imamo odprte oči, da smo pozorni za ljudi in težave ljudi, še posebej, da smo pozorni na tiste, ki so v družbi spregledani, postavljeni v ozadje, da odgovorimo po svojih močeh in zmožnostih ter trpečim pomagamo.«

»Jezus, Božji Sin, pa nas vabi, da na trpljenje bližnjega odgovorimo z dejavno ljubeznijo in usmiljenjem.«

»To je lahko čas, ko lahko začutim, kako tudi v preizkušnji bolezni ostajam v božjem objemu.«

»Nekam znani so nam koraki, s katerimi so se hoteli znebiti Jezusa...«

»Hudobija in sovraštvo, zlo in smrt lahko živijo samo kot zajedavci...«

»Odstraniti krščanstvo z obličja zemlje. Ne bojte se...«

»Praznovanje velike noči je tudi vabilo vsakemu od nas, da iščemo sledi vstalega Gospoda med nami...«

»Velikonočno sporočilo razodeva, da človeška usoda ni le potovanje k smrti...«