Omemba: Breda Kolar Sluga

»Po premoru 15 let je tu nova edicija, ki bo postavila nove temelje in pravila za ta dogodek, ga spremenila v projekt izven galerijskega prostora, projekt združevanja idej in projekt odkrivanja potencialov, s programom, osredotočenim na mesto in mestno skupnost. S svojo prenovljeno edicijo trienale vstopa v prostor prve industrijske cone v mestu, v zapuščeno tovarno MTT, ki s svojo lego ob Dravi in bližino mestnemu središču kliče po naši pozornosti.«

»Kajti dragocenosti, ki jih razstavljamo tukaj, povedo, kakšno bogastvo, kakšni dragulji se skrivajo v naših depojih in kako žalostno je, da niso na ogled javnosti.«

»Ne nazadnje vsa ta dela pripadajo javnosti. Tega se moramo vedno dobro zavedati.«

»Še enkrat želimo poudariti, da gre za ustvarjaje, ki je vredno ogleda in premisleka ter uvrstitve v širši slovenski kontekst.«

»Dve svetovni vojni, ideološke spremembe, ustvarjalci in ustvarjalke pa so na vse to tako ali drugače odreagirali.«

»To ne pomeni, da bi ista razstava stala večno, ampak bi imeli prostor, ki bi bil stalno namenjen premišljevanju o zbirki.«

»Težava ni toliko v denarju, pač pa v lastniških odnosih.«

»Z javnimi sredstvi ne moremo in ne smemo posegati v zasebni prostor.«

»Oblasti v Mariboru se še vedno preveč ukvarjajo z osnovnimi vprašanji prometne ureditve kot pa z estetiko.«

»Začasne prostorske intervencije so 'kratkega daha', zato sem bolj naklonjena trajnim postavitvam.«

»Pred kratkim najdena poslikava z drevesnimi krošnjami in ptiči na Gosposki ulici 23, narejena za trgovino s čevlji Košuta, je tako poleg sgraffita v prostorih Mladinske knjige iz leta 1957 še edino ohranjeno Vidičevo delo v tej nekdaj imenitni ulici, ki se je ponašala s kar štirimi velikimi deli pomembnega umetnika 20. stoletja Janeza Vidica. Povsem degradirana je tudi njegova praskanka v nekdanji mestni hranilnici v središču mesta, kjer ima danes prostore trgovina Spar; veduta Maribora (v zgornjem delu uničena in zakrita) iz leta 1967 je zgolj še ozadje povrtninam.«

»Gre za zasebno lastnino, in če delo ni razglašeno za spomenik lokalnega ali nacionalnega pomena, ne moremo brez dovoljenja dostopati do nje.«

»Slepa pega je, kako zaščititi umetnino, če zasebnik nima pravega občutka zanjo.«

»Tako kot smo popisali forma vive in druge spomenike, naredili šolske programe na to temo in zdaj organiziramo oglede, ozaveščamo širšo javnost, da so to pomembne umetnine. Ko ljudje to uvidijo, bolje skrbijo zanje.«

»V zadnjih desetih letih se spopadamo z velikimi infrastrukturnimi težavami, upam pa, da bomo letos lahko z novim vodstvom občine ugotovili, kako naprej. Tako se ne bomo ozirali samo nazaj, ampak bi želeli to izkoristiti tudi za pogled naprej.«

»UGM vse od ustanovitve leta 1954 infrastrukturno ni doživel posodobitve ali širitve, medtem ko se je programsko široko razvejal in razvil.«

»Potrebujemo sodobne razstavne prostore, prostore za varno hrambo obsežne zbirke, prostore za delavnice za otroke ter drug javni program in nujne prilagoditve za mobilno ovirane obiskovalce.«

»Naša ustanoviteljica je Mestna občina Maribor, a UGM že od nastanka presega ta okvir. Skrbimo za vso severovzhodno Slovenijo, zato bi se z našim statusom morala ukvarjati tudi država.«

»Dolg ostaja. Bili smo v kulturnem tolarju že leta 1999 in nacionalnih programih, zato srčno upamo, da bo zdaj politična volja dovolj močna, sinhronizirana, da pridemo do rešitve.«