»Tako se za čim večje poenotenje tudi nacionalno fiskalno pravilo določi z omejitvijo rasti izdatkov, ki zagotavlja, da se javnofinančni primanjkljaj zniža in srednjeročno obdrži pod tremi odstotki BDP-ja, hkrati pa se obdrži srednjeročnost dolga.«
»Če je obrestna mera nižja od rasti BDP-ja, potem se vi lahko zadolžujete in se delež dolga v bruto domačem proizvodu ne bo podaljševal. Skratka, lahko imate 20 let primanjkljaj, pa še vedno spoštujete evropska pravila, ne spoštujete pa slovenske ustave, ker proračun ni uravnotežen brez zadolževanja.«
»S takšnim popravkom je delovanje fiskalnega sveta tisti dan, ko začne zakon veljati, onemogočeno. Če sprejmemo kak odlog za prilagoditev, moral bi biti dolg, pa to ni racionalno. V primerjavi s polovico plače, kot v povprečju zdaj plačujemo za te storitve, bi morali plačevati tri do štiri plače.«
»Države EU-ja se strinjajo, da bi šlo za nacionalne odstopne klavzule, ki bi jih kolektivno vložile vse države, ki potrebujejo fiskalni prostor za povečanje obrambnih izdatkov.«
»Ukrepi so ciljno naravnani, z njimi odgovarjamo na pomembne razvojne izzive, ki jih je smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi davčnimi ukrepi. Predvsem za to, da bi povečali produktivnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter odpravili nekatere pomanjkljivosti obstoječega davčnega sistema.«
»Davčni sveženj je nepotreben, nepremišljen, predvsem je vnesel precej vznemirjenja. Gospodarstvo takih sprememb ne mara, zato 'ne, hvala' za take spremembe. Če želite spremembe v korist gospodarstva, dajte prisluhniti gospodarstvu in sprejeti ukrepe, ki jih mi predlagamo.«