»Vsi liki, ki so preživeli do konca Igre prestolov, ne bodo ostali živi tudi do konca Pesmi ledu in ognja, in vsi tisti, ki so umrli v igri prestolov, ne bodo nujno umrli tudi v knjigah.«
»Lahko me zaprete v kočo na novozelandskem Belem otoku z razgledom na jezero žveplove kisline.«
»Za tiste, ki so v skrbeh zame osebno ... Da, zavedam se, da sem glede na svojo starost in telesno kondicijo del najbolj ogroženega segmenta populacije (za okužbo s koronavirusom, op. n.) A trenutno se počutim v redu in izvajam vse razumne zaščitne ukrepe.«
»Povedano po pravici, povprečno na dan preživim več časa v Zahodnjem kot v resničnem svetu; vsak dan pišem. V sedmih kraljestvih je situacija kar turobna ... Ampak morda ne tako turobna, kot bo v prihodnosti tukajšnja.«
»A na žalost ne v takem znanstvenofantastičnem romanu, kot sem si predstavljal v otroštvu, v takem z mesti na Luni, s kolonijami na Marsu, z gospodinjskimi roboti, ki bi upoštevali tri zakone robotike, ter z letečimi avtomobili. Zgodbe o pandemijah mi niso bile pol toliko pri srcu ... Upajmo, da se bomo skozi to prebili živi in zdravi. Bodite dobro, prijatelji. Raje previdni, kot da bi vam bilo potem žal.«
»Vsi so podpisali zaloge za nas. Edina težava je bila, da je bilo preddverje v Jean Cocteauju premajhno za nas, da bi prikazali vse te čudovite knjige z avtogrami. S tem v mislih ... smo odprli lastno knjigarno zraven kina.«
»Če ne bom imel rokopisa za Winds of Winter v rokah, ko prispem na Worldcon, imate moje uradno pisno dovoljenje, da me, dokler ne končam, zaprete v kajuto na White Islandu, s pogledom na tisto jezero žveplene kisline.«