Omemba: Gregor

»Ne samo čelado, lasuljo dol!«

»Še nikoli nisem hodil tako strmo navkreber kot danes.«

»Niti v najlepših sanjah si nisem nikoli predstavljal, da bodo naši fantje kdaj tako dobri, kot sta zdaj Pogačar in Roglič. Nikoli.«

»Tudi, če bi bil brez verige, bi danes zmagal, ker si je to tako zaslužil. Izjemno je garal. Kapo dol.«

»Končno je dočakal to, kar si zasluži. To mu še manjka.«

»Mislim, da je Primož danes pokazal, da je glavni.«

»Verjamem v čudež, da bo Rogla danes dobil teh 26 sekund. Tega si zanj res želim.«

»Verjamem, da je Primož danes sposoben pokazati tisto, kar najbolj zna na težkih klancih in upam, da mu uspe pripeljati v rožnati majici.«

»Želim mu, da se potrudi po svojih najboljših močeh, da pokaže to, česar je sposoben, ob tem pa upam, da ga poškodba izpred nekaj dni ne ovira. Željo ima, to vemo, naj bodo še noge odlične.«

»Super je, komaj čakam, da se začne. Oba z očetom sva enako goreča navijača.«

»V tem katalogu se srečamo z novimi besedili – za katere nismo vedeli – in z imeni prepisovalcev, bralcev, lastnikov, prepisovalcev, tudi študentov, ki so ob profesorjevih predavanjih dopisovali komentarje, pojasnila. In ta živahna, številčno presenetljiva skupnost ljudi ob zapisani besedi je nekaj, česar ne smemo pozabiti.«

»Če pomislimo, da so trije profesorji našega rodu – poleg Brikcija še Nikolaj iz Novega mesta in Bernard Perger iz Ščavnice – bili prve violine pri tem prodornem nastopu novih idej, potem se človeku srce kar malce stopi. In kolegi jim pravijo 'slovenska trojka' in se jim spoštljivo priklonijo.«

»Predvsem Alfonz Gspan zaslužen za podatke o tej rokopisni dediščini, pa vendar so ostali spregledani.«

»Z vašim otrokom tako in tako nič ne bo, dajte ga v zavod.«

»Leta 1992, ko se Gregor rodil, se sploh ni vedelo, kakšna bo življenjska doba teh otrok, ker je včasih veljalo, da živijo največ od 30 do 35 let.«

»Ljudje so v zadregi ali ga gledajo. Še danes, ko greva v trgovino ali ko gremo na potovanje, ko gremo v lokal, na koncert … ga gledajo. Ampak se zdaj niti več ne odzovemo na to. Na začetku, ko je bil Gregor še manjši, pa ko si videl ljudi, te poglede … malo boli. Vsaj mene je.«

»Otroci z downovim sindromom so res eni veliki sončki. Zelo so pozitivni, vedno so nasmejani.«