Omemba: Gregor Vertačnik

»Meritve s Kredarice in Kanina so pokazale celo sunke vetra s hitrostjo 160 kilometrov na uro, te hitrosti so neobičajne za poletje.«

»Največjo škodo sta povzročila veter in toča.«

»Vsekakor bi ob nadaljnjem dviganju temperature, recimo za tri, štiri stopinje Celzija, v naših krajih bila neurja še bistveno močnejša, kot so zdaj. Z močnejšimi sunki vetra, zlasti močnejšimi nalivi in debelo točo.«

»Kam se umakniti, kako reagirati ob poplavi, kako reagirati ob močnem neurju, to se mi zdi minimalen strošek, minimalen napor, če rešimo vsaj eno življenje.«

»Voda je od vseh, potrebuje jo turizem, potrebuje jo kmetijstvo, zdravstvo, potrebujemo jo mi potrošniki. Dogovor, kako deliti takšne stvari, niti približno še ni narejen.«

»Točka preloma je mejnik v podnebnem sistemu, ko del tega – recimo ledeniki ali morski tokovi – zaradi sprememb, kot je npr. segrevanje, doseže stanje, pri katerem brez nadaljnjega vplivanja zunanjih dejavnikov preide v nov ravnovesni položaj.«

»Najbolj problematična nakazujeta ledena pokrova Grenlandije in zahodne Antarktike, točki preloma bi se lahko bližala tudi severnoatlantski tok in tropski gozd.«

»Težko je reči, kateri izmed teh delov podnebnega sistema bo prvi na udaru oziroma kateri se bo prvi dramatično spremenil.«

»Medvladni odbor za podnebne spremembe ocenjuje, da so nekateri malce verjetnejši od drugih, vendar pa nobenemu izmed teh dogodkov ne pripisuje velike stopnje verjetnosti, da se zgodi v 21. stoletju, razen po zelo pesimističnem scenariju.«

»Povprečna temperatura poleti (zjutraj in popoldne) je bila okoli 19, 20 stopinj, konec stoletja pa bi lahko bila že 25 stopinj.«

»Takšne spremembe prinašajo spremenjene pogoje za pridelavo hrane, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst in tudi hitrejše širjenje nalezljivih bolezni. Navsezadnje tudi veliko gospodarsko škodo.«

»Je ostanek prejšnjih poledenitev in splošnega ohlajanja ozračja v zadnjih milijonih let, star je lahko tudi do več milijonov let.«

»Sicer se ne razlikuje močno od vsakdanje prsti, razen v tem, da biološki procesi v njem potekajo zelo počasi.«

»Ocene kažejo, da bi se do konca stoletja lahko sprostilo več kot 100 milijard ton ogljika, večinoma v obliki ogljikovega dioksida.«

»Permafrost se taja počasi, če ga z ničimer ne motimo.«

»Razpon tajanja permafrosta se je v zadnjem desetletju povečal od 5 do 20 centimetrov v globino, njegova temperatura pa se je v zadnjih desetletjih zvišala za stopinjo do dve.«

»Tla so se odmrznila precej globlje kot običajno, in če to traja dlje časa, lahko govorimo o veliki izgubi permafrosta.«

»Eden od najbolj očitnih znakov tajanja permafrosta je slabša stabilnost stavbnih temeljev.«

»Zadnji primer onesnaževanja z izlitjem dizelskega goriva v Norilsku je tudi ena od vidnih posledic tajanja permafrosta.«

»V trajno zamrznjenih tleh imamo tudi mnogo starejše viruse in bakterije, ki čakajo na priložnost, da postanejo tla odmrznjena.«

»Prvič sem na tako velikem območju videla tako veliko razliko. Nisem presenečena, saj je res precej tovarn omejilo svoje delo.«

»Na onesnaženje zraka poleg izpustov onesnaževal bistveno vpliva vreme. To je treba upoštevati pri primerjavi onesnaženosti različnih dni ali obdobij, če želimo iz tega sklepati na spremembe izpustov.«

»Napačno in neumno bi bilo sklepati, da so pandemije dobre za zdravje, ker seveda niso.«

»Zelo pomembni so padavinski ekstremi, močni nalivi, daljša deževna obdobja, suše, večje količine snega, veter, poletna neurja.«

»Pri segrevanju ozračja se povečujejo vročinski valovi, v večjem delu sveta imamo v istem času močnejše padavine (nalive).«

»Najbolj so se ogrela poletja, nekoliko manj pomladi in zime, komaj zaznavno segrevanje je bilo opaženo jeseni.«

»Dve stopinji v 50 letih se morda ne sliši veliko, a ta stopnja (preračunano na sto let so to štiri stopinje) je ogromna tudi geološko.«

»Virginia leži na sredini vzhodne ameriške obale. To mesto je precej bolj prevetreno od Ljubljane.«

»Najbrž se bo povečalo območje, kjer gume ne bodo več potrebne. Zimske pnevmatike ob Obali že zdaj redkokdaj pridejo v poštev.«

»Po podatkih, ki jih imamo od leta 1960, so se tako rekoč vse najhujše suše zgodile po letu 1992.«