Omemba: Jan Cvitkovič

»Meščani se počutijo bolj varno, saj se zmanjša vidna uporaba mamil v lokalnem okolju.«

»Na začetku letošnjega leta so se uporabniki preselili v Tomanov park, ki je v bližini.«

»Menimo, da bi vzpostavitev programa varne sobe izrazito vplivala na izboljšanje aktualnih ter hkrati zaskrbljujočih razmer.«

»Razlog naj bi bil zaprtje Tomanovega parka, kjer so se zbirali pred tem.«

»Te pobude ne prihajajo samo s strani Metelkove, temveč iz celotnega območja Tabor.«

»Uporabniki se starajo, mnogi imajo težje zdravstvene težave, zato bi bilo potrebno razmisliti o zagotavljanju dodatne zdravstvene oskrbe za to populaciji.«

»Dragi Emil. Lepo te je bilo poznat, veliko smo preživeli skupaj in se vedno smejali. Počivaj tam gori in ne se preveč matrat. Tvoj Andrej.«

»Zapustil nas je naš dragi sodelavec in prijatelj Emil Cerar. Zapisal se je kot igralska in kostumografska legenda ter kot ikona slovenske alternativne scene. Predvsem pa je bil Emil velik človek. Slava mu.«

»Zanimalo me je predvsem, kdo je bil ta misteriozen človek, kaj je naredil in zakaj je bil za določen čas izbrisan iz zgodovine.«

»Zahvaljujemo se posameznikom, društvom, inštitucijam, ki vidijo, da delamo festival, ki je pomemben v Sloveniji, in so nam izkazali podporo.«

»Želimo, da bi ta večer sčasoma prerasel v samostojni festival.«

»Glavni liki so alkoholik, narkomanka in psihiatrični bolnik.«

»Prav detabuizacija je ključno vodilo tega filma, ki pa se lahko zgodi le skozi prizmo inteligentnega humorja.«

»Vsi so me svarili, da je težko ali skoraj nemogoče dobiti dovoljenje za snemanje v aktivni psihiatrični bolnišnici, jaz pa sem se odločil, da bom vseeno poskusil.«

»Cvitkovič rad pri svojih likih črpa iz osebnih izkušenj.«

»Če hočeš biti pristen, verjeten, moraš biti naraven.«

»Pot stranpot v produkciji Spok.«

»Za september je napovedan začetek snemanja filma Hotel alkohol.«

»Pijanec, norec in narkoman ne uspejo zmagati na 'olimpijadi' v psihiatrični bolnišnici. Po sporu z glavnim zdravnikom razočarano pobegnejo.«

»V besedilo sem vpeljal zelo močen, vedno znova ponavljajoč se motiv harmonike ne kot zgolj inštrumenta, ampak kot načina preživetja z glasbo, kamor se človek zateče v najhujših trenutkih, v katerih gre za življenje in smrt.«

»Zgodba mojega deda je nekako ostala v družini kot neizgovorjena resnica ali na pol izgovorjena skrivnost. Besedilo sem med drugim napisal z mislijo na to, da bo nekoč uprizorjeno prav s (Juretom) Torijem in njegovo glasbo.«

»Lorencijev princip ne uprizarja, ne dela teatra iz nečesa, ampak lupi grenko-sladko goloto reči in poskuša ustvarjati prostor za tisto, kar je že tam – v besedilu, kompozicijah, filmu. Z minimalnimi učinki dosega maksimalno, kar je nekako zelo blizu poetiki besedila in avtorski glasbi Jureta Torija.«

»Glavni junak Dizi se je zataknil na prehodu v zrelo življenjsko obdobje. To se kaže v pomanjkanju življenjske motivacije, konfuznosti, odtujenosti dekadentnosti in cinizmu, s katerim brani svoj življenjski status quo. Kako v takem stanju duha navezati pristen, topel ali vsaj normalen medčloveški odnos, najti vsaj začasno vodilo skozi življenje ali motiv za premik z mrtve točke?«