Omemba: Lučka Kajfež Bogataj

»V boju proti podnebnim spremembam potrebujemo Kitajsko in ZDA.«

»Vprašanje, ali je to dosegljivo oz. realistično, ni pomembno, saj je to minimum, ki ga moramo doseči.«

»Na račun bolj ambicioznih evropskih ciljev bi lahko dosegli nekaj več učinka, a Evropa se lahko odloči za 100 odstotkov.«

»Če se bodo ta sredstva kanalizirala v podnebno politiko, so lahko cilji prihodnje leto celo bolj ambiciozni.«

»Prav tako bo ob trenutni ravni emisij v sektorju prometa nemogoče doseči te cilje.«

»To pomeni, da moramo takoj zmanjšati proizvodnjo električne energije v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj.«

»Na ministrstvu posodabljamo načrt, kako področje podnebnega financiranja ustrezno usmeriti v projekte.«

»Če ta sredstva usmerimo v ukrepe zmanjševanja emisij in pravičen prehod v podnebno nevtralnost, lahko cilje dosežemo.«

»V tem trenutku smo aktivni pri več kot 15 plazovih. Največjo težavo nam v tem trenutku predstavlja Cesta na Markovec, kjer se je velik plaz usul in ogroža ljudi in stanovanja, stanujoče na tem naslovu smo evakuirali.«

»Nekaj dreves je padlo na plinohram, ki je začel rahlo puščati, kar pa smo takoj sanirali. Potrgalo je nekaj električnih kablov in poškodovalo nekaj vozil.«

»Naše ekipe so opremljene za zimske razmere. Recimo če cesta ni splužena do težko dostopnih krajev, to predstavlja dodatno težavo. Zato imajo v Idriji smuči, da se lahko prebijajo na Vojsko, tudi če cesta tam ni splužena.«

»Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B.«

»Konsenz, če temu lahko tako rečemo, je praktično popoln. Mi se namreč ne usedemo za mizo in se pogovarjamo, kaj kdo meni. Imamo enačbe, modele in meritve. Vzbujanje vtisa, da se moramo o nečem dogovoriti, je samo eden od načinov, kako spodbujati podnebni skepticizem.«

»Zadnjo ledeno dobo smo imeli pred 15.000 leti, in če človeka ne bi bilo, bi se nam naslednja zgodila čez približno 40.000 let. Toda to so časovne skale 10.000 in več let, mi pa danes govorimo o podnebnih spremembah v skali 100–200 let. To sta dve različni zgodbi.«

»Kennedy sporočila ni doživel, ga je pa zato Lyndon Johnson leta 1964. Prva opozorila so bila zelo groba in približna. Od leta 1992 dalje pa imajo politiki na mizi številke, ki se danes, 30 let pozneje, uresničujejo.«

»V 1,5 stopinje toplejšem svetu bi še lahko ohranili kakovost življenja ljudi in rešili večino ekosistemov, ne vseh.«

»Kar bi si želeli, je odpravljanje vzrokov, da sploh ne zagori. Če imamo na eni strani Teš, Nek, hidroenergijo in nove gradnje in na drugi strani varčevanje z energijo, je seveda najboljši vložek denarja v učinkovito rabo energije.«

»Podnebnih sprememb ne bomo povsem ustavili, zato se moramo na novo podnebje prilagoditi.«

»Za izvajanje tega dogovora naj vlada izda zelene obveznice.«

»Sočasno s tem, ko bomo oblikovali programe za izhod iz te krize, je treba hkrati reševati vprašanja podnebnih sprememb.«

»V času te krize smo videli, kako pomembna je samooskrba.«

»Trčimo ob ekonomski model, ki ni vzdržen.«

»Ko želimo rešiti ta problem, iščemo rešitve, ki so veljale za 20. stoletje.«

»Paziti na dediščino, ki smo jo ustvarili z vlogo nevladnih organizacij pri varovanju okolja.«

»Ne govorimo več o podnebnih spremembah, ampak o podnebni krizi.«

»Krčijo se površine za pridelavo hrane, voda postaja vse bolj dragocena dobrina.«

»Potrebujemo pa srednjo pot ‒ potrebujemo zdravo pamet in dolgoročne ukrepe, kako se bomo lotili podnebnih sprememb.«

»Če ne bomo ukrepali hitro, nas ne bo nihče vprašal, zakaj smo in zakaj nismo; okolje nam bo samo ponudilo alternativo, ki pa gotovo ne bo lepa.«

»Za zdaj smo šli pri prilagajanju mnogokrat v napačne smeri.«

»Mi smo z znanstvenega vidika že nekaj časa v krizi, saj se ta izraz nanaša na to, ko procesi v naravi postanejo nepovratni. Mi zdaj segrevanja ne moremo več ustaviti.«