Omemba: Marinka Štern

»Težko je igrati pred polprazno dvorano. Hvala, ker hodite v gledališče.«

»V predstavi govorimo različne jezike in ljudi ne delimo na Slovence in Neslovence.«

»O gledališčnikih ne berete na naslovnicah, pa bi morali.«

»Interes za gledališče je velik in skupnost ga potrebuje.«

»Če je v gledališču avditorij oddaljen, je treba govoriti glasneje, več si lahko privoščiš od daleč. Jaz pa hlepim po gledališki intimi.«

»Vendar pa sem bila Mladinskemu zelo zvesta, drugje sem igrala samo, kadar sem imela čas za to. Nikoli nisem delala dveh predstav hkrati.«

»To je bila zame najzahtevnejša in prelomna vloga, ker je bilo to prav leta 1999, ko sem čutila, da se vzorci ponavljajo.«

»Največjo bližino sem imela s Pio, eno od treh osamljenih žensk v Zločinu na Kozjem otoku v režiji Paola Magellija.«

»Na to vlogo sem čakala 30 let.«

»Vsi so me spraševali, kdo je ta, ki igra trapasto mamo!«

»Naša želja je, da bi mesto v teh dveh tednih živelo z našim festivalom.«

»Vesela, srečna sem, drugega trenutno ne znam povedati.«

»Dobra vloga hitro nastane, če je dober tekst. Ker tam že v osnovi vse funkcionira.«

»Gledališču pripada do popolnosti. Kdor jo pozna, ve, da ne bo zamudila nobene gledališke vaje, da svoje delo postavlja pred vse.«