Omemba: Marolt

»Moram priznati, da sem pričakoval hitrejši odziv, od kmetijskega ministrstva pa, da bi že imel izdelan sanacijski program za takšne primere, saj je podobna zgodba v Mežiški dolini. Smo pa dobili zagotovilo, da bodo po vzorčenju v najkrajšem času izdali navodila, kako ukrepati naprej.«

»Povsod tam, kjer bomo ugotovili uporabo nedovoljenih snovi, ki niso gnojilo, ampak industrijski odpadek, bomo uvedli prekrškovne postopke. Vzorčili bomo tudi tista zemljišča, kjer so kmetje že zorali snov. Rezultate bomo skušali dobiti v najkrajšem možnem času, in če bo prišlo do prekoračitev vrednosti težkih kovin ali drugih onesnaževal v tleh, bomo zadevo odstopili tudi upravi za varno hrano.«

»Takoj ko bodo postopki končani, bodo izrečeni ustrezni upravni ukrepi.«

»Optimistično gledano, prvega risa pričakujemo aprila ali maja.«

»Bodo rise morda čakali nekoliko dlje časa, saj si za obnovo populacije želijo najmanj dve samici.«

»Mi smo v bistvu most, ki bo omogočil, da se bodo populacije povezale med sabo in bo tako ris imel več možnosti za obstoj.«

»Ris pleni divjad, ki je njegova osnovna hrana in morda majhen delež lovcev zato sprejema doselitev risov negativno.«

»Roka zagotovo ne bomo podaljšali.«

»Država v nobenem primeru ne bo Adrii pomagala niti z enim evrom.«

»Ne držijo navedbe, da bi bile najemne pogodbe prekinjene.«

»Adria Airways upravlja vsa svoja letala.«

»Po mesecih sodelovanja z Adrio Airways, ki je skušala izboljšati svoj finančni položaj, smo jo obvestili, da s takoj prekinjamo pogodbo za najem dveh letal CRJ 900.«

»Očitno Adria postaja referenčni primer, ko država ves čas poudarja, da je treba znanje in strokovno usposobljenost ljudi zadržati, dela pa ravno nasprotno.«

»Lastnik trdi, da se država ne odziva, predstavniki države zgodbo obračajo.«

»Tega pa je že zdaj toliko, da smo zasuti.«

»Delovati v trenutni situaciji in javnosti, za katero se zdi, da komaj čaka, da del nas umre, je težko.«

»Vsem nam je zelo težko. Znašli smo se sredi bitke, v katero nismo šli sami.«

»Zato tudi v teh najtežjih časih še vedno s ponosom oblečemo uniformo, nadenemo krilca, vstopimo na letala in v pisarne in po najboljših močeh opravimo svoje delo.«

»Lahko Adrio teptajo, ji kljuvajo oči, lomijo kosti, mečejo sol na rane. Pod vsemi ranami, podplutbami in zlomi smo tu še vedno mi, vsaka njena celica, žila, tkivo, organ. Ter ne eno, ampak 558 src. In srce, ki bije, ni nikoli zares mrtvo.«