Omemba: Matej Tonin

»Prepričan sem, da bo volilna udeležba večja, kot je bila na zadnjih volitvah. To je vsekakor spodbuden znak, glede na to, da smo pred usodnimi časi in da evropske volitve terjajo resen pristop. Vsak glas šteje in samo z volitvami lahko dosežemo spremembe.«

» Še en mandat te vlade bi uničil prelepo Slovenijo.«

»In NSi bo del teh sprememb.«

»Vsem, ki prihajajo k nam, sporočamo, da so se dolžni prilagoditi našemu načinu življenja in našim običajem, ne obratno. V svoji hiši se ne smemo počutiti kot tujci.«

»Sonce enkrat sveti, drugič pa ne sveti.«

»Poleg tega je bil zaukazan molk. In če je kdo prekršil ta molk, je tudi sam stopil na pot pomorjenih. Veliko, zelo veliko otrok ni smelo izvedeti, kje so njihovi očetje, kje so njihovi strici, ali njihovi starejši bratje, ali sestre.«

»A tri tisoč kubičnih metrov skal, ki so prekrile pometane v brezno, je bilo premalo, da bi storilci mirno živeli in mirno spali. Ves mehanizem zastraševanja in prisilnega molka ni mogel opravičiti zločina. Zato je bilo treba vse tisoče in tisoče pomorjenih oblatiti še kot narodne izdajalce.«

»Je lahko izdajalec nekdo, ki brani svojo ženo in otroke, ki brani domačijo? In prav to so počeli tisti, ki se jih danes spominjamo in zanje molimo.«

»Danes ljudje kaj hitro podležejo skušnjavi, da bi se obrnili stran in rekli: 'Že veliko časa je minilo, treba je gledati naprej.' Za božjo voljo, pravi papež, nikar. Brez spomina ne moremo naprej, brez celovitega in čistega spomina ni rasti. Spodbujeni smo, naj ne bežimo pred resnico, kajti prej ali slej nas bo ujela.«

»Šele ko bomo za pomorjene našli primerno pokopno mesto, in skupaj z večino sem prepričan, da je to na ljubljanskih Žalah, toliko časa jih naš narod ne bo sprejel v svojo sredo. Takrat bomo dejansko stopili na pot sprave in prihodnosti, ko jih bomo kot narod sprejeli v svojo sredo. Bog daj, da bi bili to sposobni in pripravljeni storiti. Potem bodo to in vsa druga podobna mesta po Slovenji postali kraji spomina, molitve in odpuščanja.«

»Od te vlade smo dobili predvsem prepovedi, omejitve, birokracijo in nove davke.«

»Vlada je sprejela odločitev, da prizna državo Palestino kot neodvisno in suvereno državo v mejah, ki jih določa resolucija Združenih narodov. Govorimo o mejah iz leta 1967 oziroma mejah, o katerih naj bi se vpletene strani dogovorile v prihodnjem mirovnem sporazumu.«

»To sporočilo priznanja ni usmerjeno proti nikomur, niti proti državi Izrael, to je sporočilo miru. Verjamemo, da je danes nastopil trenutek, ko moramo vsi, ves svet, delovati samo v eni smeri, v smeri, ki prinaša trajni mir na Bližnjem vzhodu, in to je v smeri dveh držav.«

»Plenarna seja državnega zbora bo v torek ob 16. uri.«

»Sama že dolgo ne vidim več razlogov za odlašanje. Vojna se stopnjuje, v Gazi pogajanj ni, če nič drugega, je tu ključen pritisk.«

»Da se doseže premirje in da se izpustijo talci ter da se ustvari kritična količina držav Evropske unije in po možnosti arabskih držav, posebej zalivskih, da pripravimo začetek mirovne konference.«

»Skrajni čas, če mene vprašate. Kako lahko Slovenija zagovarja rešitev dveh držav, če Izrael priznavamo, Palestine pa ne?«

»Slovenska zunanja politika slabo in nezadostno izkorišča možnosti, ki jih ima kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov.«

»Tisočkrat več energije se vlaga v priznanje neke teroristične entitete kot v reševanje vprašanja migracij, ki slovenske davkoplačevalce veliko stane.«

»Na ta način želimo dati jasno sporočilo vsemu svetu, da moramo narediti vse, da na Bližnjem vzhodu najdemo trajno rešitev za mir.«

»Zanimivo je, kako novinarji opozicijo postavljate v kontekst, kot da smo proti priznanju Palestine, čeprav celotna opozicija trdi, da smo za rešitev dveh držav. To pomeni, da podpiramo tako Izrael kot Palestino, da bosta ti dve državi nekoč sobivali med seboj, je potrebno priznanje. Ključno vprašanje pa je, kdaj in kako.«

»Če bi slovenska vlada resnično želela pomagati Palestincem in prispevati svoj delež v mirovnih naporih, potem bi pričakoval bistveno večjo aktivnost Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Slovenija bi si morala dejavno prizadevati za sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bi vzpostavila mirovno misijo v Gazi. Vodilne države te mirovne misije bi morale biti države, s katerimi imajo tako Palestinci kot tudi Izraelci dobre odnose. V mislih imam zlasti Jordanijo in Egipt. Po vzpostavitvi trajnega premirja bi morali iti v intenzivno diplomatsko ofenzivo, katere cilj bi moral biti priznanje Palestine zahodnih držav in priznanje Izraela arabskih držav. Nato bi sledila še tretja faza tega procesa, to pa sta obnova porušene Gaze in izgradnja palestinskih institucij.«

»Mislim, da zdaj ni zgodovinsko pravi trenutek, da podpremo Palestino, tudi zato, ker ne obstaja z legitimnim vodstvom. Že dve desetletji bosta minili, odkar so imeli zadnje legitimne volitve. Navsezadnje vodi to državo teroristična organizacija Hamas, ki je spodbudila zadnjo vojno.«

»Priznanje Palestine je dolgotrajen in premišljen proces in gre samo za prvo etapo pri iskanju dolgoročne rešitve.«

»Gre za jasno sporočilo.«

»SDS-u ni vseeno, ali bodo dobili dva ali tri poslance. NSi-ju tudi ni vseeno, ali bo šel v Evropski parlament Matej Tonin ali ne.«

»Kampanja relativno skromna v primerjavi z drugimi.«

»Več kot 1000 evrov verjetno ne bomo imeli.«

»Časa zmanjkuje tudi nam, državljanom.«

»Politiki, tako v koaliciji kot opoziciji, se obnašajo, kot da imajo neverjetno veliko časa.«