Omemba: Rudi Vouk

»Ah, manjšinska tematika, to se nas ne tiče.«

»Rudi Vouk dobro pokaže, kako absurdna je situacija, da so nam to možnost potem spet ukinili.«

»Kaj je korist jezika, ki ga nihče drug ne govori? Korist jezika je tu, dokler so tu drugi, ki ga govorijo.«

»Šestnajsti člen manjšinskošolskega zakona za Koroško predvideva, da je treba prijavljene otroke poučevati v približno enaki meri v nemškem in v slovenskem jeziku. Zdaj pa smo dobili nov učni načrt, ki za slovenščino kratko malo predvideva dve uri manj na teden kot za nemščino.«

»To je ravno v času, ko govorimo o tem, da bi radi povišali kakovost in tudi izsledke dvojezičnega pouka, seveda kontraproduktivno. Želimo si, da se to spet popravi. Do tega je prišlo zaradi tega, ker je angleščina postala zdaj obvezen predmet v naših predmetnikih, in na to so očitno pozabili.«

»Mejni nadzori nasprotujejo sodbi Sodišča EU-ja in kršijo pravico do enakosti državljanov pred zakonom in nadaljnje ustavnopravno zagotovljene pravice.«

»Ne želimo, da dvojezična sodišča postanejo sodišča v Celovcu, Beljaku in Velikovcu, to je naše politično stališče.«

»In očitno se pred volitvami nobena stranka ne upa lotiti te teme. Predvsem koroški glavar stoji na zavori, kajti za reformo potrebuje vlada tudi glasove socialdemokratske stranke.«

»Začne z univerzo, je premalo zanimanja, ukinemo študij.«

»Ukinitev magistrskega študija slavistike v Celovcu je žalitev brez primere.«

»Vsi ponovno tiščijo glavo v pesek, ne da bi pomislili na posledice za slovenščino na (avstrijskem) Koroškem.«

»Odločitev o ukinitvi magistrskega študija slavistike je bila sprejeta brez vsakega pogovora z manjšino in brez politične razprave.«

»Očitno (magistrski) študij (slavistike) ni zanimal nikogar – tudi ne znotraj narodne skupnosti.«

»Mislim, da je to prav zdaj, ko vsi govorijo o najboljšem vzdušju na Koroškem, eden od hudih udarcev za narodno skupnost. Ker tu ne gre le za stavkovno obdelavo literature pripadnikov narodne skupnosti slovenskega naroda, ampak gre tudi za stavkovno obdelavo naših narečij. Kdo naj bi se tega loteval v prihodnje?«

»Cross Border študij je nekaj drugega, to pač ni študij slavistike oziroma slovenščine. Cross Border študij pomeni, da se ukvarjaš z angleščino, italijanščino, z alpe-jadranskim prostorom. To je vse lepo in prav, ampak to ni tisto.«

»67 let čakamo na to, da se končno zagotovi uradni jezik pri okrajnih sodiščih tam, kjer to še do danes ni mogoče. 67 let čakamo na to, da dobimo medijsko oskrbo, ki ponuja več kot samo to, kar zagotovi edini tednik Novice, Nedelja pa nič ne pridobi.«

»Seveda imamo še na področju izobraževanja in šolstva velike pomanjkljivosti.«

»Da se z zakonom uvede možnost, kje imamo možnost prijaviti otroke k dvojezični vzgoji, kakšne kakovostne standarde je treba upoštevati, kakšna mora biti kvalifikacija pedagogov, kaj se sploh pričakuje.«

»Postaviti moramo jasna pravila, zato tudi ta akcija, da preprečimo zlorabe azilnega sistema.«

»Pričakujem, da bo Avstrija spoštovala pravno državo in da bo sodbe sodišča upoštevala.«

»To ima najprej posledice samo za konkreten primer, vemo pa zdaj, da mejne kontrole ne ustrezajo evropskemu pravu, in Avstrija, če je poštena pravna država, bi jih morala nemudoma odpraviti.«

»Dobili smo pičlo polovico tega, kar bi nam pripadalo, na področju uradnega jezika je prišlo do poslabšanja, obljubljenih prostovoljnih izboljšav pa vse do danes ni.«

»Osrednja prizadevanja z mojega vidika ostajajo ohranitev jezika in društvene dejavnosti ter prizadevanja za dialog in sožitje v deželi.«

»Ureditev, ki jo v obliki ustavnega zakona predvideva kompromis, je s pravnega vidika zagotovo pomanjkljiva.«

»Naloga Slovenije je po eni strani narodni skupnosti stoji ob strani, tako pri njenem delu za obstoj in razvoj kot tudi materialno, kar navsezadnje Slovenija že počne, ko podpira številne dejavnosti, ki omogočajo ohranjanje jezika in kulture, po drugi strani pa tudi da Avstrijo redno in premočrtno opozarja na neizpolnjene obveznosti.«

»Ta dogovor je pomembno prispeval k izboljšanju vzdušja na avstrijskem Koroškem, prepoznavnosti slovenske skupnosti in priznavanju njene zgodovinske prisotnosti na avstrijskem Koroškem, kar je navsezadnje potrdila tudi dežela Koroška s spremembo ustave leta 2017.«

»Upam, da bomo najpozneje v enem letu, se pravi do 10. oktobra prihodnjega leta, imeli primerno obeležje, ki ne bo razdvajalo.«

»On je bil vodilni pri akcijah proti dvojezičnemu šolstvu in brez Steinacherjevega rovarjenja bi morda imeli obvezno dvojezično šolstvo še danes. Mislim, da smo koroški Slovenci povsem upravičeno ogorčeni, da temu človeku še danes postavljajo spomenike.«

»V Žitari vasi so za kraj Sele dvojezične table že postavili, očitno so mislili, da bosta predsednika Van der Bellen in Borut Pahor prišla v Žitaro vas.«

»Od leta 1920 do danes je ostala manj kot ena petina koroških Slovencev in Slovenk.«