»Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.«
»Naše gledališče je prostor, ki resnično pripada nam vsem in v katerem se srečujejo različne generacije občinstev in sobivajo različni pogledi.«
»Ponosen sem, da nam je z umetniškimi direktorji Drame, Opere in Baleta uspelo pripraviti program, ki je aktualen, provokativen, zanimiv, estetsko dovršen, kritičen in obenem občutljiv ter razumevajoč do številnih družbenih problematik.«
»Naloga gledališča je, da na sodoben način pripoveduje in prikazuje zgodbe, saj umetnik s svojo transcendentalnostjo deluje na isti ravni zavesti kot tvorci mitov.«
»Operni svet bo v letu 2024 zaznamovala stoletnica smrti Giacoma Puccinija, enega največjih duhov italijanske poznoromantične in veristične opere, zato se želimo legendarnemu skladatelju tudi pri nas pokloniti z njegovima dvema operama – z Lastovko (La rondine) in s Tosco.«
»Na veliki mariborski oder se v popolnoma novi preobleki aprila 2024 vrača priljubljeni balet Grk Zorba Mikisa Theodorakisa. Z osveženo koreografsko postavitvijo Lorce Massina si obetamo repertoarno pridobitev za baletne plesalce novih generacij, ki bodo prav gotovo navdušili s svežim elanom plesne virtuoznosti in ekspresivnosti.«
»Zelo smo veseli, da se vračamo v park. V programu vedno razkrijemo malo napovedi za prihodnjo sezono, kar se bo zgodilo tudi letos, a ne v tolikšni meri kot prejšnja leta. Letos so glavna programska linija napolitanske pesmi. To so tiste pesmi, ki jih vsi poznamo, morda ne ravno po naslovu, a ko bomo slišali melodije, bomo vsi vedeli, za kaj gre.«
»Človek, ki se zavestno odpove, da bo postal najbrž najbogatejši človek na svetu, ker hoče pomagati prijatelju, v kapitalizmu najbrž kotira visoko na lestvici duševnih bolezni, v mojem vrednostnem sistemu pa kotira 'samo' zelo visoko. Zanimala me je ta plat.«
»Pravzaprav ne vem. Sicer pa so nekateri odlomki tako znani, da na vsakih pet minut slišimo uspešnico. Po glasbeni plati je to absolutno najpopularnejša opera. Pomembna je tudi zgodba, ki jo skladatelj dramaturško zelo lepo vodi in nas v vsaki postavitvi, vsakič znova, posebno gane.«
»Carmen je priljubljena tudi zato, ker v njej najdemo mešanico belkanta – npr. Micaeline arije – silovitega in brutalnega realizma, ki napoveduje italijansko veristično smer, in umetelnih španskih ljudskih napevov, kot so 'Seguidilla', 'Habanera' in toreadorjeva pesem ... Zdi se, kot da je Bizet napisal glasbo za 'navadne' ljudi, zato ostaja tako priljubljena.«
»Moja Carmen se zabava in živi svobodno življenje, toda ima smolo, ko spozna neuravnovešenega don Joséja. Zame je ta od nekdaj psihopat. Ko ga Carmen zavrne, tega noče videti in zato vzplamti njegovo ljubosumje.«
»Carmen je krasna vloga. Lahko je dramatična in tragična, bistveno pa je, da se zna zabavati in živi svobodno. Njena 'Habanera' in toreadorjeva pesem sta tako priljubljeni pri občinstvu.«