»Izraziti moram zaskrbljenost nad izidom volitev v Evropski parlament in porastom nazadnjaških, neotradicionalističnih ekstremističnih desnih gibanj, ki so sovražno nastrojena tudi do oseb LGBT+. Vsaka manjšina, ki se znajde na družbenem robu, potrebuje podporo najširše skupnosti. Le skupaj lahko ustvarimo svet, v katerem bo vsak posameznik lahko živel dostojanstveno in brez strahu udejanjil, kar mu je namenjeno.«
»28 stanovanj v Radljah ob Dravi preračunano pomeni, kot da bi v Ljubljani zraslo naselje s 1400 stanovanji. Gre za izjemno pomembno stanovanjsko pridobitev na Koroškem. Veseli me, da gre za oskrbovana stanovanja, ki starejšim in drugim pomoči potrebnim omogočajo samostojno življenje.«
»Pot, ki se je začela pred 15 leti z našo obljubo o razvoju bivanja starejših oseb v občini Radlje ob Dravi, se bliža h koncu. Z novimi 28 oskrbovanimi stanovanji dolgoročno zagotavljamo aktivno in varno bivanje starejših občanov iz širše Dravske doline.«
»Vsi skupaj smo opravili izjemno delo. Verjamem, da bodo ta stanovanja v kratkem času polna. Predvsem pa sem vesel, da bo z novimi oskrbovanimi stanovanji dolgotrajna oskrba starejših na Koroškem tista, ki bo kazala pravo pot tudi drugim regijam po Sloveniji. S tem projektom smo zaključili poziv za nakup 412 stanovanj v vrednosti 41 mio. evrov. Od tega je 55 oskrbovanih. Koroška regija ima 170 oskrbovanih stanovanj in je v tem kontekstu svetilnik. Za 714 stanovanj je Stanovanjski sklad RS iz načrta za okrevanje in odpornost prejel 36 milijonov evrov, konkretno za projekt Hmelina 1,6 milijona evrov. Ravno Načrt za okrevanje in odpornost pa nam omogoča neprofitne najemnine, ki so sorazmerno ugodne, med 5 in 6 evrov na kvadratni meter.«
»Novi stanovanjski projekti, ki bodo imeli zagotovljen stalen in predvidljiv finančni dotok, bodo omogočili gradbenemu sektorju, da se bo zaradi predvidljivih in stabilnih razmer specializirali za stanovanjsko gradnjo, s tem prispeval k dvigu njene kakovosti.«
»Ta se odraža predvsem v izjemno zahtevnih razmerah na stanovanjskem trgu, kjer so kakovostna stanovanja za najem ali tudi za nakup težko dosegljiva, najemnine so visoke, ljudje pa so primorani najemati stanovanja, ki so velikokrat tudi neustrezna za kakovost bivanja.«
»V stanovanjskem zakonu bomo preoblikovali zastarelo metodo izračuna najemnine. S tem želimo, da bi najemnine hkrati zagotavljale vzdržno poslovanje zavodov in skladov in omogočale široko dostopnost do javnih najemnih stanovanj.«
»Dolgo smo čez severno mejo gledali z ljubosumjem, se čudili, kako so lahko stanovanja v Gradcu skoraj pol cenejša kot stanovanja v Ljubljani. Odgovor je vedno bil, ker imajo tam že 100 let postavljeno stanovanjsko politiko.«
»S sprejemom teh izhodišč in nato zakonodaje bomo prešli iz prve v tretjo ali četrto prestavo, ker bomo pod enakimi pogoji financiranja lahko financirali stanovanja, kjer koli bodo za to na razpolago zemljišča in projekti.«
»Verjamem, da bo to prineslo spremembo za ljudi in postavilo temelje nove stanovanjske politike, ki jo želimo voditi v Sloveniji.«
»Do zdaj je v Sloveniji obstajala množica institucij – od republiškega do mestnih oziroma občinskih stanovanjskih skladov – in vsak od njih se je trudil po svojih najboljših močeh, da bi naslovil to perečo problematiko pomanjkanja javnih neprofitnih stanovanj. Mi smo se zavezali, da bomo vse te akterje povezali pod enim zakonodajnim okvirom.«
»To je ambiciozen načrt, ki si ga še nihče ni upal zastaviti, nihče tudi ni upal dati na mizo do 100 milijonov evrov vsako leto za deset let. Mi smo to naredili in verjamem, da je to najboljše sporočilo mladim v Sloveniji, da bodo lahko prišli do dostopnih stanovanj.«
»Videli smo, kako so se mnogi starejši naučili uporabljati tehnologijo za ohranjanje stikov s svojimi bližnjimi, za dostop do informacij in storitev, ki so jim prej bile težje dostopne. Prav tako smo videli, kako so mladi mentorji pridobili dragocene veščine poučevanja, potrpežljivosti in empatije, kar jim bo zagotovo koristilo v njihovem nadaljnjem življenju in karieri.«
»Kot vemo, gre za slabo plačane poklice, ki jih večinoma opravljajo ženske, ki že doma, kot radi rečemo, držijo tri stebre hiše. Na delovnem mestu pa imajo pogosto tudi velike psihične in fizične obremenitve. Njihova prava vrednost pa se pokaže šele, ko je ljudi, ki to delo opravljajo, premalo.«
»Drugi ukrep je vključevanje prostovoljcev, ta je nastal na podlagi veliko terenskih obiskov in pogovorov z zavodi. Gre namreč za ukrep, v okviru katerega se podpre vključevanje prostovoljcev pri izvajalcu, kar lahko pomembno prispeva k višji socialni vključenosti uporabnikov, višji kakovosti njihovega življenja, posredno pa se ukrep odraža tudi v pozitivnih učinkih na način nižanja obremenitv zaposlenih pri izvajalcih.«
»Četrti ukrep je posodobitev in optimizacija delovnih postopkov. Gre za ukrep, ki je namenjen izvajalcem, ki zagotavljajo celodnevno institucionalno varstvo, in sicer za sofinanciranje nakupa sodobnih tehnologij in pripomočkov za robotizirano, avtomatizirano oziroma avtonomno izvedbo postopkov, zlasti pripomočkov za obračanje uporabnikov v postelji, prenos uporabnikov, potem so tu še naprave, kot na primer za čiščenje oziroma razkuževanje površin in opreme in s tem ukrepom želimo doseči predvsem manjše obremenitve zaposlenih.«
»Želimo predvsem razbremeniti in pomagati zaposlenim. Če karikiram na svojem primeru: če bi mene morala 50-letna ženska obračati, je to zelo težko, tako, da je prav, da ima pripomoček, ki ji pri tem pomaga.«
»Dvig plač za vse zaposlene v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle, in pa vzporedno moramo začeti z uveljavljanjem novih kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije. Ne nazadnje se je k temu tudi vlada zavezala v stavkovnem sporazumu leta 2022, ampak do tega trenutka se na tem področju ni še nič premaknilo.«
