Omemba: Tadej Pogačar

»Težke travme je bilo manj, zlomov pri starejših zaradi osteoporoze pa je ob demografskih spremembah v zadnjih 20 letih vse več.«

»Bilo je burnejše kot pred letom dni ali celo v primerjavi z leti pred epidemijo.«

»Nikoli ne odnehaj in nikoli se ne predaj.«

»V upanju, da se to zgodi čim prej, nam želim odločnost, strpnost in pogum.«

»Srečno, Slovenija.«

»Šokirana sem do konca. Toliko kandidatov, ki so ponesli Slovenijo v svet z znanostjo in športom, toliko dobrih dejanj. Da se med temi pojavi moje ime ...«

»Ime leta ni samo moje ime. Je ime mojih sodelavcev. Nobene lepe zgodbe ne moreš delati sam. Imam čudovito ekipo sodelavcev.«

»Z ekipo Login5 Fundacije še naprej skupaj delava.«

»Pri analizi podjetij opažamo, da lastniki zdravje bilanc dajo pred lastne interese.«

»Ne živijo v pretiranem razkošju.«

»Na vrata trka eden najboljših nogometnih vratarjev Jan Oblak.«

»Od leta 2001 do danes je rdeči dežnik postal ikona in mednarodni emblem pravic seksualnih delavk in delavcev po vsem svetu. Danes simbolizira zaščito pred zlorabo in nestrpnostjo, s katero se dnevno spoprijemajo spolne delavke. Hkrati je tudi simbol moči in odpornosti.«

»Projekt Umbella, ki ga kurira Agnesse Reginaldo, 'praznuje in slavi, kar je bilo doseženo v zadnjih 20 letih, hkrati pa razmišlja tudi o tem, kar bi se bilo še treba naučiti za boljšo prihodnost skupnosti spolnih delavk in delavcev'.«

»Samo eno življenje imaš. In ona je moje. Sanje so se uresničile - rekla je 'da'!«

»Čas leti, ko sem s tabo. Občutek imam, kot da sva se šele spoznala.«

»Ljubezen.«

»Si zaskrbljen, si navdušen. Ker je skrbel, a bo imel dovolj moči, ker je bilo videti, da je zelo vroče pa vlaga tudi, kar Tadeju ni nikoli najbolj.«

»Bronasta je odlična!«

»Danes ne gledamo na barvo medalje. Za nas je to zlata medalja.«

»Dobili smo kolajno. Prvo za Slovenijo. Super! Kaj naj rečem? Navijali smo za vse naše.«

»Zelo smo čustveni in ponosni, ker smo Slovenci, ker vemo, da če si nekaj resnično želimo, lahko to tudi dosežemo. To smo dokazali s Tadejem.«

»Prišli smo v Pariz proslavit velik praznik slovenskega športa in kolesarstva in se zahvalit za čudovite tri tedne.«

»Navijali smo vso dirko, kapo dol. Vsako leto pa nam delo naloži, moramo rondo (krožišče, op. a.) urediti.«

»Veseli smo, ponosni, komaj čakamo, da se vrne v domače kraje in da še enkrat 'zažuramo'.«

»Hvala vsem Komendčanom, res sem presrečen, da sem odraščal v Komendi. Res je lepa vas, vedno vlada dobro vzdušje. Hvala vsem, ki so navijali zame, ampak sploh Komendčanom.«

»Kakšna vožnja. Kakšen dan.«

»Ne vem, če sem že odločil Tour, a mislim, da ne. Še dolga pot je do konca. Pokazali smo, da smo močna ekipa, ki se lahko bori za rumeno majico, ki jo bomo zdaj stoodstotno branili.«

»Danes sem se potrudil in bil je dober dan. Imel sem veliko boljše noge kot v petek, pa tudi taktično je nam šlo dobro.«

»Zjutraj smo si rekli, bomo videli, kako bo šlo. Začetek je bil izredno težek. Kolesarji so skakali vsepovsod.«

»Prevzel sem odgovornost. Rekel sem: 'Gremo, gremo po to (rumeno majico).'«