Omemba: Teja

»Kar naval adrenalina sem dobil, ko sem slišal vprašanje, sam sej vedel odgovore, še preden so bili ponujeni.«

»V bistvu je Maks rešil to vprašanje. Če ne bi imel Maksa, ne bi nikoli v življenju vedel, kdaj, pri koliko tednih je otrok donošen.«

»Kvize imam rad, veliko jih gledam, tudi tuje, ne samo naših.«

»Imam polno glavo podatkov, ki mi ne bodo nikoli prišli prav nikjer drugje kot na kvizih.«

»Zavedam se, da se moja kariera počasi bliža koncu, ampak mislim, da še nisem rekel zadnje besede.«

»To mi omogoča, da lahko živim in treniram, si pa ne bom s tem nabral kaj veliko denarja.«

»Skupaj ga bomo porabili. Nekaj malega si bomo doma uredili in verjetno nekam šli, ker poleti nismo mogli nikamor, ker je bil sin zelo hudo bolan.«

»Spremenijo se ti prioritete, včasih mi je bila moja športna kariera ... vse je bilo podrejeno temu. Zdaj ni več tako. Definitivno je družina na prvem mestu.«

»Nisem tako razmišljal, ampak zdaj ... Ne samo en stereotip, kar trije so povezani z mano: stereotip o športnikih, o policistih, pa še o čefurjih.«

»Ampak nismo!«

»Živo se spominjam vsega, kot bi bilo včeraj. Spominjam se hodnika in piskanja naprav.«

»Na začetku sva z možem sebe postavila na stranski tir. Na prvo mesto sva postavila otroke in skrb za njih.«

»Kakšen je bil videti takrat, pravzaprav ne vem, sama sem ga prvič konkretno videla naslednje dopoldne.«

»Nikoli ne bom pozabila sprejema v porodnišnici, kjer so najprej rekli, da nimajo kaj, da pač otrok ne bo preživel, ker je res skrajno nedonošen.«

»Ko smo prišli domov, sva bila oba s partnerjem dobro podkovana tako s praktičnim znanjem kot z informacijami.«