Omemba: Tomaž Brejc

»Ves čas se govori, da je slovenska umetnost stoletja zadaj, ampak to ni res. To samo pomeni, da ne gledamo dovolj natančno in da ne verjamemo v umetnike.«

»Mi nismo četrt stoletja za impresionisti, ampak za institucijami, ki omogočajo avtonomijo likovne umetnosti.«

»Ni važen razum, moje srce mi govori, da so bili beli.«

»Odmik od vsakdanjega življenja mu je koristil, podobno kot potem odmik na Brdo pri Lukovici in še istega leta na Dunaj.«

»Nič revolucijonarstva, pristnega ali poziranega, hvala Bogu! Saj nam je dovolj že revolucionarnih koket v hlačah.«

»Kar je videl in doživel, je naglo našlo pot v njegov, včasih prav groteskno nasilni slikarski svet.«

»Kar je videl in doživel, je naglo našlo pot v njegov, včasih prav groteskno nasilni slikarski svet. Tu ni nič izmišljenega, vse je pristno, rdeča barva je zares kri, čutna substanca, trupla so raztelešena bitja, ne prikazni iz nočnih mor – le mi, ki tega nismo doživeli, videli, jih dojemamo kot figure iz nekega peklenskega življenja, ki se je včasih tragično, ali pa včasih prav bedasto končalo. Tu ni ironije, v resnici gre samo za slikarski izraz, ki je tako neposreden, da je še v smrtni muki živ.«