Omemba: Ulay

»Razstava je bila možna tudi le zato, ker sta bila Ulay in Marina Abramović prava hrčka.«

»Res sem hotela storiti to, pomembno je.«

»Na MoMo je prišlo 850 000 ljudi, največ za živega umetnika.«

»Umreti ni težko, težko je biti performer.«

»Zdaj ne več.«

»Ni govora. Rada bi dočakala najmanj 103 leta, kot moja babica.«

»Na začetku je bil res body art. Izumil ga je Vito Acconci, ameriški pisatelj.«

»Ljudje so spali pred muzejem.«

»Na to sem pa zelo ponosna.«

»Zanimalo me je, ali lahko pripravim 275 000 ljudi, da izkusijo brezpogojno ljubezen, v tišini.«

»Umetnost nima spola.«

»Potrebujemo nove junake. Naš trenutni svet jih nima.«

»Živ pekel je. Vsak dan bi lahko bil moj zadnji.«

»Sredstvo je telo.«

»Ob njih sem spoznala, da svetloba prihaja od znotraj, in ne od zunanjega sveta. Navdih, ki vznikne v duši. In to sem želela preliti v umetniško delo.«

»Zamisel za to razstavo se je porodila tri, štiri leta prej. Načrtovala sva, da bova to naredila skupaj, toda pred štirimi leti je Ulay žal umrl. Z Leno želiva uresničiti to zamisel, najino željo, saj delo nikoli ni bilo v celoti predstavljeno, vseh 12 let ne.«

»To bo prva taka razstava, saj sva z Ulayem na vsakem nastopu pokazala le del ustvarjenega. Imava skupne projekte prej in potem, tu pa prvič prikazujem dela, ki jih občinstvo sploh ne pozna.«

»Tovarna sladkorja je izjemen prostor. Ogledala sem si vse prostore. To bo res velika predstava.«

»Kot moderni oltar.«

»Zelo sem vznemirjena, ko vidim to prelepo cerkev in Zlato masko na sredini. Odpelje me daleč v moje otroštvo.«

»Obraz sem si premazala z medom in ga posula z zlatimi lističi. Gledala sem naravnost in niti za trenutek nisem zaprla oči.«

»Skupaj z napovedjo velike razstave je bil to zame dan poln čustev.«

»Svoje delo sem 20 let poskušala pokazati na Kitajskem. 20 let so me različni muzeji vabili, naj pridem. Pošljem predlog, oni ga sprejmejo, predlogi morajo iti na vlado in vlada vsakokrat reče ne zaradi golote ali česa drugega; obstaja toliko omejitev.«

»Zelo sem ponosna na Glastonbury. Vsi so mi govorili: 'to je samomorilno, a si nora, ljudje so na gobah, na drogah, kako lahko prisiliš 275.000 ljudi, da utihnejo za sedem minut?' Morala sem tvegati, res sem. Bilo je čarobno, neverjetno. (...) Veste, koliko televizijskih gledalcev smo imeli? 1,1 milijarde. Lahko vam pošljem podatke, to je celo več kot Trump!«

»To pomeni, da ni več subtilnosti, ki jo nadomesti močan prvi vtis: od udarne tematike, ki nas pretrese, do dramatične osvetlitve, živih barv ali močnih kontrastov.«

»Nastala je ena najsijajnejših fotografij, kar sem jih kdaj videl, ki še posebno ustreza današnjemu času, ko je vtis, ki ga dobimo v prvem delčku sekunde, tako pomemben.«

»Vse preveč sodobne umetnosti poskuša zadostiti le tretjemu kriteriju. Umetnost, ki je zgolj 'zanimiva', me ne zanima.«

»To, kar iščem v portfolijih fotografov, so dokazi o njihovi edinstveni viziji. Kaj na svetu vidijo na svojstven način?«

»Fotografija mora vsebovati dokaz življenja.«

»Ko izbiram umetnike, s katerimi bomo v galeriji celostno sodelovali, mi je pomembno poleg seveda tega, da me posameznikovo delo prevzame in da verjamem vanj, tudi to, kakšna oseba ta umetnik ali umetnica je.«