»V letu 2022 se je visoka gospodarska rast po pandemiji covida-19 z energetsko krizo in povečano negotovostjo v mednarodnem okolju umirila, s ponudbenim energetskim in surovinskim šokom pa se je v razmerah okrepljene zasebne potrošnje in pomanjkanja delovne sile po pandemiji zvišala inflacija.«
»Ob tem je določitev strateških prioritet še zlasti pomembna v obdobju, ko postaja javnofinančni okvir s ponovno aktivacijo fiskalnih pravil precej bolj omejujoč kot zadnja leta, ko zaradi velikih gospodarskih šokov fiskalna pravila niso veljala.«
»Po naših podatkih so k temu izboljšanju prispevali tudi ukrepi za blažitev draginje za gospodinjstva in podjetja, pomoč podjetjem ter zmanjšanje negotovosti glede dobav energentov to zimo.«
»Malenkost bolj optimistično kot septembra je bilo razpoloženje med potrošniki, kar povezujemo z vladnimi ukrepi za blažitev cen energije, izboljšalo se je tudi v gradbeništvu.«
»Na rast potrošnje gospodinjstev je ugodno vplivala sprostitev epidemičnih ukrepov ob rekordni zaposlenosti in po naši oceni tudi nadaljnjem sproščanju prihrankov gospodinjstev.«
»Nominalna medletna rast povprečne plače se je v zasebnem sektorju še okrepila; predvsem v gostinstvu, trgovini ter prometu in skladiščenju na visoko rast plač po naši oceni vpliva pomanjkanje delovne sile.«
»V javnem sektorju pa je povprečna plača ostala nominalno medletno nižja zaradi prenehanja izplačevanja glavnine lanskih dodatkov za delo v epidemičnih razmerah.«
»Ocenjujemo, da je k temu prispeval predvsem dvig minimalne plače na začetku leta, deloma pa tudi vračanje oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev, in pomanjkanje delovne sile v nekaterih dejavnostih.«
»Višja rast cen je povezana z visokimi cenami surovin in energentov na svetovnih trgih ter težavami v dobavnih verigah, kar se prek uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev vse bolj preliva v domače cene življenjskih potrebščin.«
»To pripisujemo negotovosti glede nadaljnjega razvoja epidemije covida-19 in v mednarodnem okolju, predvsem zaradi motenj v dobavnih verigah.«
»Mesečno povečanje števila brezposelnih je bilo oktobra večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom mladih iskalcev prve zaposlitve.«
»Nekateri gospodarski kazalniki v poletnih mesecih nakazujejo umirjanje gospodarske rasti v Sloveniji, a kazalniki gospodarske klime kljub temu ostajajo na višji ravni kot pred epidemijo covida-19.«
»Vse to se je odrazilo v poslabšanju vrednosti kazalnika gospodarske klime in zaupanja potrošnikov, ki pa ostajata na višji ravni kot pred letom in pred epidemijo.«
»Kljub motnjam v svetovnih dobavnih verigah se je nadaljevala tudi rast svetovne blagovne trgovine, kar naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih.«
»Vse to je posledica sproščanja ukrepov v tem delu gospodarstva, ki je vplivalo na izboljšanje kazalnikov zaupanja v trgovini in storitvenih dejavnostih.«
»Zaupanje potrošnikov je še nizko, a se v zadnjih mesecih izboljšuje. Vse to ob boljših razmerah na trgu dela kaže tudi na višjo zasebno potrošnjo.«
»Ob sezonskih vplivih, ki letos niso bistveno odstopali od obdobja pred epidemijo, to povezujemo s postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov in gospodarskim okrevanjem.«
»Zato bo treba v fazi okrevanja okrepiti investicijsko dejavnost in nadomestiti doslej premalo obravnavano pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti prihodnosti.«
»V tej smeri bi veljalo čim bolj izkoristiti finančna sredstva Evropske komisije, iz tega naslova pa še posebej povečati delež razpoložljivih sredstev za krepitev raziskovalno-razvojne dejavnosti in inovacij, hitrejšo digitalno preobrazbo in učinkovit prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, saj bomo le tako usmerjeno in učinkovito reševali ključne razvojne izzive Slovenije.«
»Tudi na povprečno bruto plačo od spomladi pomembno vplivajo interventni ukrepi. V zasebnem sektorju se je medletna rast plač od aprila, ko je močno porasla zaradi vpliva metodologije izračuna statistike plač ob velikem številu napotitev zaposlenih oseb v ukrep čakanja na delo, postopoma umirjala.«
»To nakazuje, da bo ponovna razglasitev epidemije imela večje učinke predvsem na storitveni sektor, vendar bi bile lahko ekonomske posledice ponovnega razmaha epidemije in s tem povezanega omejevanja poslovanja manj intenzivne kot spomladi.«
»Aprila je bila poraba elektrike za petino nižja kot pred letom. V zadnjem aprilskem tednu se je padec nekoliko zmanjšal, kar lahko povezujemo z rahljanjem ukrepov in postopnim zagonom proizvodnje v nekaterih predelovalnih dejavnostih.«