»Kar zadeva samo orkestracijo, pa sem vanjo posegel samo toliko, da sem določene instrumentalne linije oziroma parte, ki so vplivali na premogočen ali nelep orkestrski zvok, izrezal.«
»To je tisto, kar to besedilo premišljuje in to v celoti, s stališča umetnosti, na sintetičen način, sintetičen v smislu, da vključuje vsa protislovja in jih daje občinstvu v razmislek na najširši možen način.«
»Mislim, da se nahajamo v trenutku, ko ne vemo, ali bo zmagala iracionalnost ali zdrava pamet. To je zgodba o izginotju demokracije. O poskusu nekega vladarja, da bi uredil državo, da bi poiskal razloge razpadanja in gnilobe. Ki slavno propade. Za dolgo dolgo časa. Bitka med racionalnim in iracionalnim principom.«
»Znameniti slovenski režiser Vito Taufer v uprizoritvi JDP-ja s presenetljivo lahkotnostjo in gotovostjo ponuja sodobno in premišljeno tolmačenje niza vprašanj, ki jih razpira ta tragedija. Morda je največji uspeh uprizoritve prav to delikatno ravnotežje med osebno tragedijo nekega vladarja in natančnim prikazom družbenega in političnega mehanizma, ki se kljub vsem dobrim namenom neizogibno vsiljuje.«
»Koprodukcije so vselej predstavljale pomembno vezivno tkivo primorskih gledališč. S skupnimi močmi so nastale številne odmevne predstave, ki so navduševale tudi zunaj meja slovenskega kulturnega prostora.«
»Fotografija je postala medij vsakega izmed nas. Fotoaparat ali telefon nam daje tehnično solidno fotografijo, pogosto zato mislimo, da je naša fotografija kakovostna. Seveda samo tehnično.«
»Nekaj bridko ironičnega je v tem, da mora vsakokratni govornik na predvečer kulturnega praznika prepričevati ljudstvo in izvoljene zastopnike, kako nujna je umetnost za identiteto posameznika in za obstoj naroda. Prav tragikomično je, da leto za letom bolj ali manj borbeno s tega mesta utemeljujemo razloge za obstoj umetnosti, medtem ko v prvi vrsti sedi osem izjemnih umetnic in umetnikov, ki so s svojimi umetninami trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico.«
»Soditi o funkcionalnosti države zgolj skozi prizmo lastnih potreb, interesov in užitkov je, milo rečeno, sebično, pritlehno poenostavljanje.«
»Agencijo si je treba predstavljati kot nekakšen jez med ministrstvom in mogočno reko zahtev za financiranje. Da bi se izognilo preteči povodnji zahtev, ministrstvo ustanovi jez. Naloga agencije oziroma jeza pa je vodno pot zaustaviti vsem hkrati: stoletnim strugam institucij, hrumečim hudournikom novonastajajočih skupin, nepredvidljivim podtalnicam nevladnikov in živahnim potočkom samostojnih ustvarjalcev.«