Omemba: Zvezdan Martić

»Resnica: v času razrešitve sem bil bolniško odsoten, a sem kljub temu sodelavcem naročil, da pripravijo pisno primopredajo.«

»Pisarno sem zadnjič uporabljal 5. junija 2023. Ključ do pisarne je imela sekretarka generalnega direktorja, prav tako pa je bil ključ pisarne deponiran pri vratarju.«

»Ob vrnitvi v informativni program se je izkazalo, da so razmere tukaj bistveno slabše, kot sem si lahko sploh predstavljala od tako daleč.«

»RTV Slovenija vodi in upravlja uprava. Uprava je štiričlanska, mandat ima štiri leta.«

»Sodni mlini meljejo počasi, a verjamem, da bo na koncu zmagala vladavina prava.«

»V skoraj dveh letih in pol smo z ekipo naredili več kot marsikdo pred nami v celem mandatu. Zato predvsem hvala ekipi in vsem RTV-jevcem.«

»Obžaloval, da postopka razrešitve niso začeli že prej.«

»Po 30. juniju se je zgodilo še več primerov, ki bi bili lahko dodaten razlog za njegovo razrešitev.«

»Glede na to je skrajni čas, da končamo to zgodbo.«

»Se bo zdaj lažje vrnil na dopust in se bo manj bal neprijetnih sporočil iz tajništva zavoda.«

»Brez ekipe ni mogoče doseči ničesar.«

»Je pa pripravljen javno zastaviti svoje ime za določene rešitve.«

»Ali bo lahko deloval timsko ali pa bo volk samotar?«

»Obstaja več razlogov, zakaj sem si jo zapomnil – njeno nenavadno ime, datum smrti na dan mladosti. Ampak do začetka priprav na dokumentarec je bila njena zgodba zame popolna neznanka. Izkazalo se je, da tudi za vse druge, saj mi o njej ni znal nihče povedati praktično ničesar.«

»Ljudje so Nemčijo po letu zmag na bojiščih v strahospoštovanju čakali. Upali so na boljše življenje. Že prvi protislovenski ukrepi pa so pri marsikom povzročili razočaranje.«

»Težko si je danes predstavljati, kaj je leta 1941 pomenilo iti v gozd. Nemčija je bila svetovna vojaška velesila, tukaj pa se v tem malem narodu najdejo fantje in dekleta, vzamejo puške v roke in odidejo v gozd.«

»Aktivizacija žensk je bila uspešna, ker se je partija edina javno zavzela za enakopravnost med spoloma, edina, ki je mobilizirala ženske neposredno v vojno in jih hkrati organizirala kot množičen podporni sistem. Vodilni člani osvobodilnega gibanja so ženske javno prosili za pomoč.«

»Vprašanje pa je, kako bi se vedli, če bi vedeli, da se to ne bo zgodilo, če bi vedeli, da bodo pozabljeni.«

»Obstajajo razlogi, zakaj nekoga pozabijo, zakaj ni nikogar, ki bi skrbel za neki grob. Ne samo v primeru naše glavne junakinje. Zato mislim, da sem s filmom povedal zgodbo, obudil spomin, svet pa se ne bo spremenil ali zavrtel nazaj.«