»Vsak škof je pri svojem delu in odločanju svoboden, zato ne more biti suženj vseh mogočih mnenj in zahtev, tudi če so predstavljene kot še tako 'svete' ali 'pravične'; vsak škof je omejen s svojim zdravjem, časom, svojimi močnimi in šibkimi točkami. Ker je samo človek, ne more delati čudežev. Tako nadškof Zore kot vsi škofje, sem prepričan, da delamo po svojih najboljših močeh in z najboljšim namenom.«
»Iz lastnih izkušenj vem, da ti postopki trajajo zelo dolgo in je pri tem treba upoštevati strokovne službe. Zato je popolnoma razumljivo, da se tudi v ljubljanski nadškofiji ne morejo rešiti vsi primeri kar čez noč.«
»Ne morem biti tiho. Nujno je, da se vsi ‒ škofi, duhovniki in laiki ‒ znova pustijo voditi veri, ko razmišljajo o Cerkvi in duhovniškem celibatu. Zakonski stan zahteva moškega v celoti in ker tudi služenje Gospodu zahteva celoten dar moškega, se ne zdi mogoče, da bi lahko to dvoje opravljali sočasno.«