Tema: Kmetijstvo

»Zamejski kmetje in čebelarji imajo veliko skupnega, oboji z veliko mero predanosti ohranjajo naravo, kulturno krajino in slovenski jezik.«

»Sodelovanje med uradom in ministrstvom je zelo dobro, z dodatnim financiranjem pa je bil narejen velik korak naprej za finančno stabilnost njihovih programov.«

»Ko sem prišel sem, je bil eden že zunaj. In ko je prišel drugi od zadaj, se ni premaknilo nikamor. In sem šel z roko noter in sem videl, da je ena noga prepognjena, ni mogla ven. Sem potisnil nazaj telička, zravnal nogo, potem je pa kar na hitro ven prišel.«

»Po podatkih, malo sem brskal, je to en primer na 100.000 porodov. To je res redkost.«

»Ni bilo nič hormonsko pogojeno, nismo nič pikali. Krava je naravno ovulirala tri jajčne celice, bil je naravni pripust z bikom, in to je torej po naravni poti in je narava sama poskrbela.«

»V noči na nedeljo pa nas bo dosegla hladna vremenska fronta. Ponoči se bo v okoli 12 urah v višinah ohladilo za kar 15 stopinj Celzija, tako da potem že v nedeljo čez dan pričakujemo precej nizke dnevne temperature za ta čas, verjetno bo od osem do 10 stopinj Celzija v notranjosti države.«

»V ponedeljek sicer še vedno je kar nekaj upanja, da bo v severovzhodni Sloveniji – pa tudi na Primorskem – še pihal severovzhodni veter oziroma na Primorskem šibka burja.«

»V Posavju orošujemo zgolj od 8 do 9 odstotkov površin. Medtem ko so ostali pač odvisni od preventivnih ukrepov. Kaj se lahko v tem trenutku naredi? Pomaga že pomulčen sadovnjak, saj je temperatura tam nekoliko višja, kot če je trava visoka. Potem so tukaj tudi različna listna gnojila, ki tudi lahko v nekaterih primerih nekoliko ublažijo posledice.«

»Poškropimo drevesa z biostimulanti na osnovi alg in aminokislin. Škropljenje je treba opraviti dva dni pred napovedano pozebo, ti biostimulanti niso fitofarmacevtska sredstva, dovoljeni so v ekološki predelavi, dobijo se tudi v prosti prodaji.«

»Kaj se lahko v tem trenutku naredi? Pomaga že pomulčen sadovnjak, saj je temperatura tam nekoliko višja, kot če je trava visoka. Potem so tukaj tudi različna listna gnojila, ki tudi lahko v nekaterih primerih nekoliko ublažijo posledice.«

»Nadaljnje delo v delovnih skupinah trenutno nima več nobenega smisla, zato do izpolnitve nekaterih naših pričakovanj ne bomo sodelovali v njih.«

»Pogajanja bomo nadaljevali, ko dobimo odgovore na vse naše pobude.«

»To je več kot 20 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Gre za proizvodni potencial, za prehransko varnost in suverenost prebivalcev Slovenije.«

»Vedno rečemo, da je prehranska suverenost temelj obstoja vsake države, ampak se v obdobjih blagostanja to vedno zanemarja in politiki pozabljajo, da je kmetijstvo začetek prehranske verige.«

»Različne manjšine so privilegirane in podpirane, kmetje pa smo manjšina, ki jo država vse bolj zatira.«

»Mladi kmetje, ki smo določevalcem tako zelo pomembni, smo razočarani in obenem ogorčeni, kako se zastavlja prihodnost kmetijstva, prihodnost prehranske varnosti, prihodnost naše narave in kmetijskih gospodarstev.«

»Imam občutek, da pripravljavci ne vedo, kje smo, kaj šele, kam bi radi šli.«

»Tako enostranskega in arogantnega spreminjanja zakonodaje ne bomo sprejeli.«

»Po predlogu zakonodaje je takšno označevanje zahtevano za krmo za živali, ne pa tudi za hrano za ljudi, kar je nesprejemljivo.«

»Preveč evidenc, tako za obdelavo njiv kot tudi za vodenje živine.«

»Bojim se tega zaostrovanja zakonov. Skrbi me predvsem za druge mlade, nimajo več interesa.«

»Zagotovo pa bi radi, da je ta generacijski prenos čim hitrejši.«

»Kdo bo kmetoval jutri in kdo bo skrbel za to naše prečudovito podeželje.«

»Na koncu štejejo samo dejanja in tudi tokrat bo tako.«

»Kakšno kmetijstvo nam bo omogočalo dostojno življenje in kakšno kmetovanje si želimo.«

»Nihče izmed njih tudi ni zakupnik sklada.«

»Možnosti, da bodo nekateri izkoristili možnost spreminjanja stalnega prebivališča, pravilnik ni predvidel.«

»Zahteval sem revizijo.«

»Spremembe zadevajo oskrbe zapuščenih živali, glede financiranja, postavljanja normativov. Dodajamo odgovornost samega posedovanja živali, to se pravi vezano na samo čipiranje mačk, zvišujejo se sankcije, predpisujejo se novi ukrepi za učinkovitejše delo inšpekcijskih služb.«

»Zavedati se moramo, da konec kletk v Sloveniji ne bo pomenilo, da ta jajca ne bodo uporabljena. Torej bodo prišla iz drugih kmetij iz sosednjih držav. S tem ponovno odpiramo trg za tuje prehranske izdelke.«