Tema: Pokojninska reforma

»Ta dodatek bi pripadal vsakemu starejšemu, ki do nekega zneska ne dobiva, pokojnino. Avstrija ima recimo mejo, tisoč dvesto evrov dobiš, če si petnajst let delal.«

»To bi vsem, ki so že upokojeni, prineslo še slabši ekonomski in socialni položaj, kar je nesprejemljivo.«

»Nikoli več se sme zgoditi krivica, ko so se ljudje upokojevali z odmernim odstotkom za izračun pokojninske osnove v višini malenkost nad 57 odstotkov.«

»Cilj reforme je, da upokojenci dobijo človeka vreden standard in da imajo kakovostno starost.«

»Koliko bi jih prejemalo nižje pokojnine od praga revščine šele, če bi pokojnine usklajevali še počasneje oziroma še slabše kot doslej?«

»Ni zasluga ministrstva, ampak veljavnega zakona.«

»Zanje velja načelo, da ni nič dogovorjeno, dokler ni dogovorjeno vse.«

»Pa tudi tisti, ki že izpolnjujejo pogoje, in sprašujejo, ali se jih spremembe tičejo – zanje je odgovor 'Ne'.«

»Najtrših orehov že lotili.«

»Zdaj je namreč po njegovem pojasnilu več načelnih pogovorov, manj pa je takšnih, ki bi bili bolj podrobni.«

»Če bodo generacije, ki si danes same ne morejo več privoščiti nakupa dostojne nepremičnine, po upokojitvi še vedno plačevale tržno najemnino na slabo reguliranem in nerazvitem trgu najemniških stanovanj, njihove pokojnine morda ne bodo omogočale niti preživetja.«

»To je stopnja, 'ki bi jo morali doseči, da bi število prebivalstva ostalo enako'.«

»Zadovoljni smo, da smo plačno reformo po dolgem času uspešno zaključili in se podajamo v pokojninsko reformo.«

»Načrtujemo, da bodo pogovori s socialnimi partnerji končani v prvih mesecih prihodnjega leta in bo pokojninska reforma z velikim razumevanjem in soglasjem socialnih partnerjev in deležnikov uspešno realizirana.«

»Že v tem trenutku ne bi rekel, da je pokojninska blagajna nevzdržna. Razmerje med aktivnimi in upokojenimi je bilo pred desetimi leti 1,46, danes je 1,57. Transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno je verjetno na najnižji ravni v zadnjih 12 letih – pustimo tisto v 90. letih. S tega vidika ne bi rekel, da je blagajna nevzdržna. V bistvu je v dobri kondiciji.«

»Podaljševanje pokojninske dobe na več kot 40 let ne bi bil učinkovit ukrep. Tako ali tako se upokojujemo starejši. V zadnjih desetih letih se je dejanska starost ob upokojitvi za ženske povečala za skoraj tri, za moške za skoraj dve leti. To se bo dogajalo še naprej.«

»Glede pogajanj s socialnimi partnerji so se zavezali, da dopustimo vsaj šest efektivnih mesecev pogajanj. Konec leta ni noben trdi rok, ki ga moramo upoštevati. Če se to zavleče v prve mesece prihodnjega leta, ne bo nič bistveno narobe. Kvečjemu bomo pozneje oddali zahtevek za črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.«

»Torej, spoštovani minister /.../ kaj bo? Varianta ena ali varianta 2? Finančni jastrebi z ministrstva za finance ali čistilke, varnostniki, trgovke, gradbeni delavci, prekarci, takšni ali drugačni.«

»Zaveza celotne koalicije je, da je 40 let dela dovolj. To lahko rečem že danes, 100-odstotno bo tako, tudi ko reformo končamo.«

»Prihodnji mesec bomo s socialnima partnerjema, se pravi z delodajalci in sindikati, te stvari predebatirali, nato začnemo uradni del pogajanj.«

»Vzdržnost pomeni, da je scenarij za pokojninsko reformo nastavljen, tako da bo sistem javnofinančno zdržal vse mogoče krize naslednja desetletja in da se lahko nanj vsak od nas 100-odstotno zanese.«

»Ampak reforma, kakršno smo predstavili, je mišljena, da sistem zdrži na dolgi rok.«

»40 let delovne dobe je dovolj«

»Matematično imamo pri reformi le tri možnosti: ali prispevamo več, ali bodo upokojenci imeli manj, kar je zame nesprejemljivo, ali pa bomo delali dlje«

»Že samo staranje prinaša spremembe v delovni zmožnosti. Ljudje se hitreje utrudijo, mišična moč upada. Vse to se okoli 60. leta začne seštevati«

»Treba je zagotoviti, da se bodo pokojnine še naprej redno izplačevale in da bodo dovolj visoke, da bodo upokojeni shajali brez pomoči svojcev.«

»Treba se bo znova vprašati, kateri instrumenti so primerni za posamezno vrsto težav, s katerimi se ljudje spopadajo.«

»Naše prispevne stopnje so že zdaj ene najvišjih v Evropski uniji.«

»Spet novo breme za gospodarstvo. Z 9 odstotkov obremenitve stroškov plač preiti na 15 odstokov, dolgoročno gledano, nikakor ni vzdržno. Delodajalci bomo morali povedati, da na tak način pokojninske reforme ne bo mogoče oblikovati.«

»Živimo dlje, v povprečju dlje časa prejemamo pokojnino, dlje časa participiramo v zdravstvenih storitvah. Mislim, da se bomo morali strinjati, da bo treba delati tudi kakšno leto dlje.«